X
03feb.

Športne panoge na olimpijskih in paraolimpijskih igrah imajo svoje simbole

Za boljšo in hitrejšo prepoznavnost imajo športne panoge na olimpijskih igrah svoje simbole ‒ piktograme. Običajno jih oblikujejo priznani oblikovalci, zato so na vsakem tekmovanju simboli drugačni. Danes niso le sredstvo hitrega sporazumevanja, ampak sporočajo tudi zgodbe nacije oz. mesta, ki gosti olimpijske igre.

prof. dr. Marjeta Kovač1 in Katarina Bizjak Slanič2  

1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
2 OŠ Janka Glazerja, Ruše

Citiraj članek

Ljudje so že v zelo starih časih komunicirali med seboj s simboli, posebnimi ikonami, o čemer pričajo skalne poslikave starih narodov (npr. Sumerci, egipčanski hieroglifi ipd.)1. Danes so ikone del našega vsakdanjega življenja v prometu, turizmu, poučevanju, vremenoslovju ... Vsakomur pomagajo hitro razumeti neko trenutno pomembno sporočilo (npr. jutri bo deževalo; to stranišče je za dame; v bližini je grad; tu boš našel hokejsko dvorano ipd.) ne glede na jezik, ki ga oseba govori. Dejansko uporabljamo zelo staro trditev, da slika pove več kot tisoč besed.

Tudi v športu so ikone hitro postale sredstvo sporazumevanje. Vsaka športna panoga oz. disciplina na olimpijskih igrah ima tako svoj simbol, grafično ikono (t. i. piktogram), ki mora zagotavljati jasno prepoznavnost športne panoge oz. discipline. Ikone tako premoščajo tudi jezikovne ovire. Pri olimpijskih piktogramih lahko njihovo oblikovanje sporoča tudi zgodbo nacije ali mesta, ki prireja olimpijske igre, in duh časa, v katerem so nastali1. Pojavili so se že na olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu (Francija),  uradno pa so postali del olimpijskih iger v japonskem Tokiu leta 1964. Za obiskovalce iz vsega sveta so organizatorji oblikovali nov sistem piktogramov – vizualni jezik, razumljiv brez besed, namenjen gledalcem, športnikom in uradnemu osebju1. Zanimivo pa je, da so takrat oblikovali tudi novo ikonografijo za toaletne prostore.

Najprej so bile ikone zelo preproste, nato pa so z leti postale pomembne tudi zato, ker so prenašale neko zgodbo, npr. na zimskih olimpijskih igrah v norveškem Lillehammerju 1994 so oblikovalci dobili navdih  v starih norveških poslikavah, na katerih so bile tudi 4000 let stare upodobitve smučarjev, kar je najstarejši dokaz o smučanju na svetu. V Sydneyu (Avstralija) 2000 so oblikovalci dobili navdih v bumerangu, v Atenah (Grčija) 2004 so se zgledovali po antičnih zgledih, v Pekingu (Kitajska) 2008 pa v kitajski kaligrafiji. V japonskem Tokiu (2020; igre so sicer potekale leta 2021) so prvič predstavili animirane piktograme.

Olimpijske piktograme lahko spoznajo tudi najmlajši. V reviji Cicido so predstavljeni štirje z letošnjih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026. Predlagamo, da otrok poskuša sam narisati ikone za posamezne športe. Obenem pa se z njim pomenite in naj vam razloži, kaj si je zamislil. Otroška domišljija namreč nima meja.

Sestavljanka iz olimpijskih krog obrazloženih z barvami in kontinenti.

Sestavljanka iz zimskih olimpisjkih športov

Opomba. Naslovna slika je pridobljena s spletne strani https://www.olympics.com/en/milano-cortina-2026.

Literatura:

1Goulding, G. (2024). History of Olympic pictograms. https://www.olympics.com/en/news/history-of-olympic-pictograms

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.