Olimpijsko gibanje je prepoznavno tudi po olimpijskih simbolih (olimpijskih krogih, himni, zastavi, ognju, prisegi). Z otroki se pogovorite o pomenu simbolov, torej o miru, sožitju med narodi, poštenju, spoštovanju vsakega in odličnosti. To so temeljne človeške vrednote, ki jih moramo prenesti tudi v vsakdanje življenje.
prof. dr. Marjeta Kovač1 in Katarina Bizjak Slanič2
1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
2 OŠ Janka Glazerja, Ruše
Citiraj članek
Olimpijsko gibanje je prepoznavno tudi po olimpijskih simbolih (olimpijskih krogih, himni, zastavi, ognju, prisegi). Z otroki se pogovorite o pomenu simbolov, torej o miru, sožitju med narodi, poštenju, spoštovanju vsakega in odličnosti. To so temeljne človeške vrednote, ki jih moramo prenesti tudi v vsakdanje življenje.
Olimpijski simboli so različni znaki, ki imajo svoj simbolni pomen. Povezujejo športnike, njihove spremljevalce, narode in generacije po vsem svetu. Vsi odražajo vrednote miru, prijateljstva, spoštovanja in odličnosti.
Olimpijske kroge je zasnoval baron Pierre de Coubertin, oče modernih olimpijskih iger. Prvič so jih predstavili leta 1913, na olimpijskih igrah pa prvič uporabili v Antwerpnu v Belgiji leta 1920. Pet prepletenih olimpijskih krogov predstavlja pet celin – Afriko, Ameriko, Azijo, Avstralijo in Evropo. Vsak izmed petih krogov ima svojo barvo (modra, rumena, črna, zelena in rdeča), ki skupaj simbolizirajo tudi povezanost vsega sveta skozi šport. Barve krogov so bile izbrane tako, da ima vsaka država na svetu v svoji zastavi vsaj eno izmed njih. Krogi so enako veliki in prepleteni, kar simbolizira enakopravnost narodov in povezanost ljudi ne glede na narodnost, vero ali politično prepričanje. Prav olimpijski krogi so eden od najbolj prepoznavnih simbolov in ena najvrednejših blagovnih znamk na svetu.
Olimpijski krogi so tudi na olimpijski zastavi Mednarodnega olimpijskega komiteja. Zastava je bele barve, ki simbolizira mir, kajti antične olimpijske igre so predstavljale čas, v katerem so se zaustavile vse vojne. Zasnovana je bila 1914. Prvič je bila predstavljena na vseegiptovskih igrah v Aleksandriji, prvič pa je bila izobešena na olimpijskih igrah leta 1920 v Antwerpnu (Belgija).
Olimpijski ogenj prižigamo v spomin na antične igre. Prvič so ga prižgali leta 1928 na olimpijskih igrah v Amsterdamu (Nizozemska). Od leta 1936 pa ogenj prenašajo športniki iz Grčije na kraj prireditve iger. Skupine tekačev – športnikov nosijo olimpijsko baklo iz grške Olimpije, mesta starodavnih iger, na stadion, kjer bodo potekale igre. Z olimpijskim ognjem nato slovesno na otvoritveni slovesnosti prižgejo olimpijski plamen, ki gori do zaključne slovesnosti. Danes številne države organizirajo na svojih tleh pot olimpijskega ognja s svojo nacionalno baklo. Ta se ustavi v različnih krajih, kjer priredijo posebne slovesnosti.
Olimpijsko geslo se glasi v latinščini »Citius, Altius, Fortius«, v našem prevodu pa »Hitreje, višje, močneje«. Prvič so ga uporabili na olimpijskih igrah v Parizu (Francija) leta 1924. Pred kratkim je doživelo spremembo. Spremembo je odobril Mednarodni olimpijski komite 20. julija 2021. Obstoječemu geslu, ki ponazarja združevalno moč športa in pomen solidarnosti, so dodali še besedo skupaj. Današnje olimpijsko geslo je torej: »Hitreje, višje, močneje - skupaj«.
Vsaka država ima svojo himno. Tudi olimpijsko združenje ima svojo. Himna olimpijskih iger je Olimpijska oda. Glasbo zanjo je napisal Grk Spýros Samáaras, tekst pa Kostís Palamás. Prvič so jo izvedli že na prvih igrah v Atenah (Grčija) 1896. leta.
Pierre de Coubertin je zasnoval olimpijsko prisego, športniki pa so prvič prisegli na olimpijskih igrah leta 1920 v Antwerpnu (Belgija). Takrat se je prisega glasila: »V imenu vseh tekmovalcev obljubljam, da se bomo na olimpijskih igrah borili pošteno in upoštevajoč predpise, tekmovali viteško − za slavo športa in v čast svojih ekip.« Današnjo olimpijsko prisego prebere izbrani športnik države prirediteljice v imenu vseh športnikov - udeležencev igre. Glasi: »V imenu vseh nastopajočih športnikov prisegam, da bomo na teh olimpijskih igrah spoštovali in upoštevali pravila iger, zavezujemo se športu brez uporabe dopinga in prepovedanih substanc, ter bomo nastopili v pravem športnem duhu, za slavo športa in čast naše reprezentance.«
Nagrado za najvišje dosežke simbolizirajo tudi zlata, srebrna in bronasta olimpijska medalja. Usvojijo jih športniki na olimpijskih in paraolimpijskih igrah. Za oblikovanje medalj je odgovoren organizacijski odbor gostiteljskega mesta olimpijskih iger, zato se medalje na olimpijskih igrah vsakič oblikovno drugačne.
Poseben simbol pa so tudi maskote. Ena prvih maskot z imenom Schuss je bila oblikovana za zimske olimpijske igre v Grenoblu (Francija) leta 1968. Prva uradna maskota pa je bil kužek Waldi leta 1972 na poletnih olimpijskih igrah v Munchnu (Nemčija).
Olimpijsko gibanje nosi pomembna sporočila. Zato je prav, da jih spoznajo tudi najmlajši. V reviji Ciciban so tako predstavljeni nekateri zimski športi in olimpijski krogi. Starši in učitelji pa se pogovorite z otroki tudi o drugih simbolih, olimpijskih in državnih. Državni simboli ‒ zastava, himna in grb ‒ so pomembni za vsakega državljana. Razložite jim tudi pomembnost njihovega spoštovanja. Vsi pa držimo pesti, da bi našo himno poslušali tudi na olimpijskih igrah ob zmagi katerega od naših športnikov.
Opomba. Vir naslovne slike je Shutterstock.