K uspešnemu poučevanju športne vzgoje in treningu mladih pomembno prispeva tudi strokovna literatura

doc. dr. Lea Železnik Mežan¹, izr. prof. dr. Vesna Štemberger Vučko², prof. dr. Vlasta Novak Zabukovec³

¹Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
²Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
³Univerza na Primorskem, FAMNIT, Oddelek za psihologijo

Citiraj članek

V današnjem času, ko se komaj odzivamo na hitre spremembe na vseh življenjskih področjih, se zelo hitro spreminjajo tudi učenci. Spreminjajo se njihove potrebe, interesi, okolje, celo dinamika njihovega razvoja. Zaznavanje pomena vzgoje in izobraževanja v družbi je drugačno kot pred časom. Vsemu temu morajo slediti tudi učitelji, ki lahko s svojim pristopom k poučevanju odločilno vplivajo na različne vidike vedenja učencev.

Športno področje je pri nas močno podhranjeno s pedagoško-didaktičnimi študijami, ki bi znanstvena dognanja »pripeljala« v prakso. Obstaja zavedanje, da športna vadba otrok pomembno vpliva na zdravje, gibalno pismenost in psihosocialna vedenja otrok in odraslih. Novejše študije tudi kažejo, da lahko že učiteljev pristop pomembno vpliva na kakovost športne vadbe z vidika doseganja različnih učnih ciljev. Kljub temu pa se premalo tega zavedanja in znanja prenaša v ure športne vzgoje in v vadbene enote mladih športnikov.

Konec leta 2025 je Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport izdala novo knjigo avtorice dr. Lee Železnik Mežan z naslovom: Sodobni trendi v vzgoji in izobraževanju s poudarkom na sodelovanju: Sodelovalno učenje pri športni vadbi. Delo obravnava sodobne trende v vzgoji in izobraževanju, ki močno posegajo tudi na športno področje. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem s področij pedagogike in didaktike, v drugem delu pa sta podrobneje in na konkretnih primerih predstavljena dva pedagoška modela. Skupno jima je, da sta zelo uporabna za poučevanje športne vzgoje v osnovni in srednji šoli ter pri izvajanju prostočasnih športnih dejavnosti, poleg tega pa oba v ospredje postavljata sodelovanje. V Sloveniji je do sedaj o podobni tematiki pisala samo dr. Cirila Peklaj v svoji knjigi Sodelovalno učenje ali Kdaj več glav več ve), v kateri pa avtorica s sodelavci ne obravnava športnega področja. Zato novo delo, podrobneje predstavljeno v nadaljevanju, priporočamo vsem športnim pedagogom in trenerjem, ki delajo z otroki ter mladostniki.

V prvem delu je pregledno opisana literatura, ki obravnava različne pedagoško-didaktične teorije, paradigme in poglede novejšega časa. Predstavljen je povzetek temeljnih načel sodobnih učnih okolij, predvsem konstruktivistična paradigma, ki jo avtorica razčleni z določenim kritičnim pogledom. Zaveda se njenih prednosti in pomanjkljivosti, poleg tega pa razloži tudi druge teoretske podlage, kot so odnosna pedagogika, vidno učenje in poučevanje itn. Kljub poudarku o pomenu sodobnih trendov poučevanja in učenja, ki predpostavljajo večjo vključenost učencev v vzgojno-izobraževalni proces, avtorica ne zanemari nujno potrebne vloge učitelja, ki se je v nekaterih ekstremnih idejah konstruktivizma zmanjšala zgolj na prenašalca informacij. Delo pomembno odlikuje tudi avtoričino nenehno spodbujanje razmišljanja pri bralcu, ki ga usmerja k oblikovanju lastnega mnenja, saj ne ponuja dokončnih odgovorov in enoznačnih resnic.

V drugem delu je podrobno prikazano poučevanje s pedagoškimi modeli, ki sledijo sodobnim trendom na področju vzgoje in izobraževanja. Najobsežnejše je poglavje o sodelovalnem učenju. Avtorica najprej jasno oriše idejo tega pedagoškega modela in njegovo zgodovino, v nadaljevanju pa se osredotoči na kritične elemente, upoštevanje katerih je nujno za učinkovito uporabo modela v praksi. Čeprav je to kompleksnejši pristop, vsebuje knjiga veliko nazornih primerov, podprtih z gradivi (delovnimi listi, slikami), na koncu pa so jasno podani tudi praktični napotki za začetek uporabe sodelovalnega učenja.

V času izrazitega individualizma takšno učenje spodbuja in oblikuje dejavne, socialne in ustvarjalne učence. Ta spoznanja je avtorica uporabila pri pripravi primerov za izvajanje športnih dejavnosti. Na tem je načrtovala dejavno vključenost učencev v izvajanje nalog, ki spodbujajo odločanje, kritično mišljenje in reševanje problemov. Naloge so zasnovane na način, da učenci znanje gradijo s pomočjo socialne interakcije s sošolci in učitelji. Svojo ustvarjalnost usmerijo v samostojno odkrivanje znanja in oblikovanje lastnega razumevanja vsebine. Pri tem se oblikuje specifičen odnos med učiteljem in učenci; učitelj sicer usmerja učni proces, a del odgovornosti za učenje prenaša na učence.

Izsledki študij kažejo, da sodelovalno učenje omogoča zelo pozitivne učinke na kognitivni, gibalni in psihosocialni razvoj otrok pri športni vadbi. Ne gre pa zanemariti razvoja učiteljev, saj se z uporabo takšnega pristopa spodbuja njihovo odprtost, ustvarjalnost, zavzetost in prožnost. Kljub temu velja pri vpeljevanju novosti določena (prava) mera kritičnosti, zato avtorica predstavi tudi pomanjkljivosti in nevarnosti, ki se lahko pojavijo pri poučevanju športne vzgoje prek sodelovanja. Zaradi kompleksnosti sodelovalnega učenja svetuje, da se vpeljevanja sodelovanja lotimo najprej z medvrstniškim poučevanjem. Tudi ta pedagoški model je nazorno predstavljen v knjigi.

Kakšno uporabno vrednost ima predstavljeno delo za učitelje in trenerje mladih športnikov? Dobili so izvirno slovensko delo, ki prikaže sodobne pedagoške modele poučevanja, predvsem sodelovalno učenje pri športni vadbi v našem, nekoliko specifičnem okolju. S številnimi preizkušenimi primeri nalog si lahko učitelj oz. trener mladih športnikov konkretno pomaga pri oblikovanju zanimive vadbe, usmerjene v večrazsežnostni razvoj mladih. Čeprav je večina primerov povezanih z atletsko vadbo, je opisane dejavnosti s pridobljenim razumevanjem mogoče prenesti tudi na druge športne panoge. Predvsem pa lahko takšno delo spodbudi učitelja in trenerja k refleksiji lastne pedagoške prakse in preoblikovanju njegovih pogledov na sodoben pouk.

Predstavljeno delo lahko kupite v Centru za vseživljenjsko učenje v športu, odsek Založništvo na Fakulteti za šport po ugodni ceni 20 €.