Sindrom karpalnega kanala – preventiva in konzervativna obravnava

Sara Besal, mag. kin. in Tjaša Lipovšek, mag. fiziot.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Kaj je sindrom karpalnega kanala

Sindrom karpalnega kanala je najpogostejša utesnitev perifernega živca v zgornjem udu in predstavlja pogost zdravstveni problem po vsem svetu¹. Čeprav je v Sloveniji terminološko pravilnejši izraz sindrom zapestnega prehoda, bomo v tem članku zaradi večje prepoznavnosti uporabljali izraz sindrom karpalnega kanala (SKK). Gre za utesnitev medianega živca, ki poteka skozi ozek kanal v zapestju imenovan karpalni kanal. Ta živec oživčuje prve tri prste (palec, kazalec, sredinec) in polovico četrtega (prstanec)².

Slika 1

Utesnitev medianega živca v zapestju³

Apex Hospital. (b. d.). Carpal Tunnel Syndrome. https://www.apexhospitals.com/symptoms/carpal-tunnel-syndrome

Simptomi

Prvi tipični simptomi SKK so otrplost, mravljinčenje (predvsem ponoči) in/ali bolečina živčnega tipa, ki se kaže kot občutenje zbadanja z iglicami ali žebljički v prvih treh prstih in polovici četrtega⁴. Z napredovanjem SKK se simptome občuti tudi čez dan, najhujše oblike pa povzročijo celo oslabelost in atrofijo mišic palca⁵.

Vzroki za nastanek

V večini primerov se sindrom pojavi brez znanega vzroka (idiopatsko), lahko pa je njegov nastanek povezan z več dejavniki, ki vodijo do povečanja pritiska v karpalnem kanalu. Med znanimi vzroki nastanka so pogoste:

• Anatomske nepravilnosti struktur: spremembe v strukturah, ki potekajo skozi kanal ali okoli njega².
• Ponavljajoče se obremenitve: delovne naloge, ki vključujejo pogoste in dolgotrajne ter silovite gibe v zapestju (upogib) ali močne prijeme².
• Poškodbe: neposredne poškodbe zapestja⁴.
• Genetska nagnjenost: prirojena nagnjenost k nastanku sindroma⁴.

Glavni dejavniki tveganja

Poleg zgoraj naštetih vzrokov obstajajo tudi splošni dejavniki tveganja, ki povečujejo možnost za razvoj SKK^{4, 5, 6, 7}:

• Delo in okolje:
  • dolgotrajna izpostavljenost vibracijam,
  • delo za računalnikom.
• Splošno zdravje in življenjski slog:
  • morbidna debelost,
  • kajenje,
  • specifična zdravstvena stanja, kot so sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, lupus, multipla skleroza, druga hormonska neravnovesja in nosečnost.
• Genetske in demografske predispozicije:
  • ženski spol,
  • starostniki.

Preventiva

V kolikor izpolnjujete enega ali več dejavnikov tveganja za nastanek SKK, je za zmanjšanje možnosti nastanka sindroma priporočljivo izvajati preventivne ukrepe. Te obsegajo:

• Izobraževanje o ergonomiji na delovnem mestu in dosledno upoštevanje le-te med delom (primerna nastavitev delovne opreme)⁸.
• Izvajanje rednih odmorov in gibalnih prekinitev med delom (vaje so predstavljene v nadaljevanju članka)⁹.
• Pogosto menjavanje delovnega položaja (delodajalec poskrbi, da se delavci redno menjajo na različnih delovnih položajih, ki obremenjujejo roke)¹⁰.
• Uporaba nekaterih ergonomskih pripomočkov v kombinaciji z izobraževanjem o pravilni rabi in drži na delovnem mestu. Uporaba teh pripomočkov sama po sebi ne prinaša pomembnega izboljšanja (ustrezna miška, tipkovnica)⁸.

Zdravljenje

V kolikor je SKK že prisoten, se lahko zdravljenja lotimo na več načinov, ki so odvisni od stopnje okvare. V primeru nerednih simptomov milejše narave je priporočljivo konzervativno odpravljanje težav. V primeru hujših težav in trajne okvare živca, se sindrom zdravi operativno.

Možnosti zdravljenja so⁹:

• Konzervativno:
  • nošenje opornice,
  • prilagoditev dejavnosti (pogostejši odmori med delom),
  • ergonomska ureditev delovnega mesta,
  • kinezioterapija (raztezanje in krepitev),
  • fizioterapija.
• Farmakološko:
  • uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil,
  • kortikosteroidne injekcije,
  • peroralni steroidi,
  • topične nesteroidne protivnetne kreme.
• Minimalno invazivne tehnike operativnega zdravljenja:
  • endoskopska sprostitev karpalnega kanala.
• Invazivne tehnike operativnega zdravljenja:
  • odprta operacija sprostitve karpalnega kanala.

Kako zmanjšati tveganje za nastanek sindroma karpalnega kanala

Ker na nekatere dejavnike tveganja, kot so spol, starost in dedne bolezni ne moremo vplivati, je preventiva usmerjena predvsem v tiste dejavnike, ki so povezani z življenjskim slogom in delovnimi navadami.

Da bi preventivno zmanjšali možnost nastanka sindroma karpalnega kanala, se je potrebno osredotočiti na:

• Ergonomijo na delovnem mestu: pravilna postavitev zapestij med delom z računalnikom in izogibanje dolgotrajnemu upogibanju zapestja.
• Vzdrževanje zdrave telesne mase: z rednim gibanjem in ustrezno prehrano.
• Opustitev nezdravih navad: prenehanje kajenja.
• Zdravje: ustrezno in pravočasno zdravljenje kroničnih bolezni (npr. sladkorne bolezni in revmatoidnega artritisa).
• Opremo in tehniko dela: npr. uporaba ustrezne zaščitne opreme za zmanjšanje izpostavljenosti vibracijam.
• Pravilno gibanje: izogibanje ponavljajočim se in silovitim gibom zapestja ter močnim prijemom, kadar je to mogoče ter vključevanje rednih prekinitev med delom.

V nadaljevanju je predstavljenih nekaj vaj, s katerimi lahko lajšamo bolečino ob pojavu SKK, ali pa zmanjšamo možnosti za njegov nastanek. Prilagamo tudi povezavo, kjer najdete letak z vajami v PDF obliki, ki si ga lahko natisnete in namestite na vidno mesto.

Slika 2

Primeri vaj za lajšanje bolečine ob pojavu sindroma karpalnega kanala

Foto: Sara Besal

Opomba: Vir naslovne slike je Canva.

Viri:

¹Olney, R. K. (2001). Carpal tunnel syndrome: Complex issues with a „simple“ condition. Neurology, 56(11), 1431–1432. https://doi.org/10.1212/WNL.56.11.1431
²Franklin, G. M. in Friedman, A. S. (2015). Work-Related Carpal Tunnel Syndrome. Physical Medicine and Rehabilitation Clinics of North America, 26(3), 523–537.
³Apex Hospital. (b. d.). Carpal Tunnel Syndrome. https://www.apexhospitals.com/symptoms/carpal-tunnel-syndrome
⁴Osiak, K., Elnazir, P., Walocha, J. A. in Pasternak, A. (2022). Carpal tunnel syndrome: state-of-the-art review. Folia Morphologica, 81(4), 851–862.
⁵Genova, A., Dix, O., Saefan, A., Thakur, M. in Hassan, A. (2020). Carpal Tunnel Syndrome: A Review of Literature. Cureus. https://doi.org/10.7759/cureus.7333
⁶Calandruccio, J. H. in Thompson, N. B. (2018). Carpal Tunnel Syndrome. Orthopedic Clinics of North America, 49(2), 223–229. https://doi.org/10.1016/j.ocl.2017.11.009
⁷Page, M. J., Massy-Westropp, N., O’Connor, D. in Pitt, V. (2012). Splinting for carpal tunnel syndrome. Cochrane Database of Systematic Reviews. https://doi.org/10.1002/14651858.CD010003
⁸Trillos-Chacón, M.-C., Castillo-M, J. A., Tolosa-Guzman, I., Sánchez Medina, A. F. in Ballesteros, S. M. (2021). Strategies for the prevention of carpal tunnel syndrome in the workplace: A systematic review. Applied Ergonomics, 93, 103353. https://doi.org/10.1016/j.apergo.2020.103353
⁹Rotaru-Zavaleanu, A.-D., Lungulescu, C. V., Bunescu, M. G., Vasile, R. C., Gheorman, V., Gresita, A. in Dinescu, V. C. (2024). Occupational Carpal Tunnel Syndrome: a scoping review of causes, mechanisms, diagnosis, and intervention strategies. Frontiers in Public Health, 12. https://doi.org/10.3389/fpubh.2024.1407302
¹⁰Padula, R. S., Comper, M. L. C., Sparer, E. H. in Dennerlein, J. T. (2017). Job rotation designed to prevent musculoskeletal disorders and control risk in manufacturing industries: A systematic review. Applied Ergonomics, 58, 386–397. https://doi.org/10.1016/j.apergo.2016.07.018