Igra ogledalo ponuja veliko različic

Katarina Bizjak Slanič¹ in prof. dr. Marjeta Kovač²

¹ OŠ Janka Glazerja, Ruše
² Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Se še spominjate igre ogledalo, ko je bilo treba posnemati gibe sošolca? V nekoliko osveženi različici jo  je pripravila profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič za bralce revije Cicido. Potrebujete barvne krede, lahko pa tudi plastična stopala in barvne obročke. Prednost kred je, da lahko ustvarite veliko stopal in krogov, slabost pa, da za to potrebujete asfaltno ali betonsko površino. Stopala in kroge narišejo otroci sami. Prednost stopalk in obročkov je njihova uporaba na različnih površinah (tudi v telovadnici ali na travniku), slabost pa, da jih potrebujete kar veliko število, če se igra več otrok.

Glavni igralec (ki ga menjujemo) določa, kako se igralci gibajo (skačejo sonožno ali enonožno, se dotikajo krogov z dlanmi ali stopali, izvajajo različne naloge, kot so plesni gibi, gimnastične vaje, imitacije različnih športnih spretnosti, posnemanje gibanja živali, pojmov, vremenskih pojavov ipd.) in v kateri krog se premikajo (npr. stopi z levo nogo v zeleni in z desno nogo v rumeni krog; skoči sonožno v rdeči krog; sonožno se odrini, v zraku naredi obraz za 180 stopinj in doskoči v isti krog; preskoči levi krog ipd.).

Igra postane veliko bolj intenzivna, če si spremembe gibanj sledijo hitro druga za drugo. Tako otroci razvijajo tudi vzdržljivost. V igri lahko igralci popolnoma sledijo gibom glavnega igralca, za kar ga morajo dobro opazovati, lahko pa sledijo samo osnovnim poveljem (način gibanja in barve krogov), nato pa iščejo svoje rešitve: npr. glavni igralec samo napove skupino gibov (npr. skočite z desno nogo v zeleni in z levo v rdeči krog in naredite tri različne gimnastične vaje z rokami), otroci pa se morajo potem sami spomniti in izvesti različne gimnastične vaje. 

Igra je primerna za gibalne odmore, učitelj jo lahko uporabi ob zaključku vadbene ure, starši pa lahko doma pripravijo zabavo za več otrok.