Akrobatski rokenrol – intenzivnost, zabava in sproščenost pri uri športa

prof. dr. Petra Zaletel, prof. dr. Marjeta Kovač in doc. dr. Jerneja Premelč

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Kdaj se je pojavil rokenrol?

Rokenrol je ples, ki se je razvil v Združenih državah Amerike v 50. letih 20. stoletja vzporedno z istoimensko glasbo. Nastal je iz boogie-woogieja, swinga in jitterbuga, njegovi začetki pa so povezani z mladinsko kulturo, ki jo je označevalo iskanje svobode, energija in upor proti pravilom starejših generacij.

V 60. letih 20. stoletja se je rokenrol razvil v tekmovalno različico, imenovano akrobatski rokenrol, ki danes predstavlja samostojno plesno tekmovalno zvrst, kjer morajo tekmovalci združiti športno akrobatiko z umetniško interpretacijo plesnih figur. Je razmeroma mlad šport, ki je svoj prodor začel leta 1968 v Italiji, Švici in Nemčiji, v Sloveniji pa se je prvič pojavil leta 1980¹.

Akrobatski rokenrol je živahen, energičen in visoko intenziven šport

Slovenski prevod rokenrola (ang. rock'n'roll) pomeni zibati in valjati². Ples odlikuje živahen tempo, akrobatski elementi, poskoki, vrtenje in izrazita telesna energija. Gibanje je ritmično, poskočno in polno improvizacije v interpretaciji, kar odraža razigran duh rokenrola.

Koreografija v akrobatskem rokenrolu vključuje različne t. i. kicke − brce, obrate, skoke, položaje in akrobatske elemente³. Vsak plesni nastop traja od 60 do 90 sekund pri tempu od 48 do 52 taktov v minuti, kar odgovarja od 192 do 208 udarcem na minuto⁴. Osnovni korak, ki je vključen v več kot polovico koreografije, vključuje tri brce z nogami ali visoka prednoženja pod kotom vsaj 90°. Hiter glasbeni tempo, visoki brci, akrobatski in drugi koreografski elementi zahtevajo visoko stopnjo srčno-dihalne vzdržljivosti, eksplozivne moči, ravnotežja in koordinacije^5,6.

Ritem je v rokenrolu štiričetrtinski, čeprav traja njegov osnovni korak šest udarcev, torej takt in pol. Na Sliki 1 je prikazan ritem rokenrola, pod notami pa je z lokom označeno trajanje posameznega osnovnega koraka, ki je razložen v nadaljevanju. Iz slike je razvidno, da v treh taktih plesalec izvede dva osnovna koraka.

Slika 1

Ritem rokenrola in trajanje osnovnega koraka

Značilnosti gibanja

Rokenrol se pleše v odprti drži, največkrat tako, da položi plesalka svojo desno dlan na plesalčevo levo dlan. Plesalca stojita drug nasproti drugega dovolj narazen, da sta njuni roki v predročenju iztegnjeni, saj izvajata brce v visokem prednoženju; na ta način se ne poškodujeta. Značilno gibanje v rokenrolu je zibanje v gležnjih, kolenih in kolku (angleško »bounce«), tako da ima plesalec občutek stalnega mehkega poskakovanja, kot bi bil na nekakšni vzmeti. Plesalca poskakujeta po sprednjem delu stopal, pete se ne dotikajo tal, trup je vzravnan. Brce ali kicki, kot jih radi imenujemo, so izvedene iz kolen (Slika 2), hitro in močno (eksplozivno), noga se po iztegnitvi vrača nazaj po isti poti: pokrčena v kolenu in se izteguje proti tlom ter se jih bodisi dotakne ali prestopi (s prenosom teže).

Slika 2

Osnovna drža in brce v rokenrolu

MobileSport.ch. (b. d.). Rock’n’Roll/Boogie Woogie: Technique du pas de base. https://www.mobilesport.ch/1-pas-de-base/rocknrollboogie-woogie-technique-du-pas-de-base/

Cilji, ki naj bi jih dosegli učenci

Učitelj določi cilje, ki naj bi jih usvojili učenci.

Učenec

• razvija občutek za zibanje v gležnjih, kolenih in kolkih (bounce) ter občutek za hitro, eksplozivno gibanje z nogami;
• obvlada osnovne plesne figure (osnovni korak, promenada, visoke brce, francoska menjava, dvojne brce, izvlek plesalke);
• usvoji vodenje plesalke ali sledenje vodenju plesalca z vzdrževanjem stabilne drže;
• obvlada varovanje soplesalke pri izvedbi akrobacije.

Opisi nekaterih plesnih figur pri akrobatskem rokenrolu

Osnovni korak: Plesalec in plesalka v šestih udarcih izvedeta tri brce (kicke), in sicer plesalec dvakrat z levo nogo (LN) in enkrat z desno nogo (DN), plesalka pa ravno obratno, dvakrat z DN in enkrat z LN. V paru plesalka brca naravnost proti plesalcu, plesalec pa rahlo navzven ob plesalkinih nogah, tako da se ne brcneta in poškodujeta. Učitelj lahko šteje 1-2-3-4-5-6 ali samo dvojno, 1-2-3, kot je prikazano v spodnji preglednici. S prosto roko oba plešeta tako, da jo na brce hitro in energično vzročita ali odročita. Osnovni korak si lahko ogledate na povezavi.

Promenada: Plesalka in plesalec stojita v začetnem položaju drug nasproti drugega (kot na prvi sličici Slike 2).  Izvedeta plesno figuro promenada v treh osnovnih korakih. Plesalec jih pleše bolj ali manj na mestu, plesalka pa se s prvim osnovnim korakom premakne po najbližji možni poti na plesalčevo desno stran in pri tem naredi polovični obrat (180 stopinj) v levo. Ta del plesne figure imenujemo tudi sprehod do plesalca. V promenadnem položaju (Slika 3) stojita bočno drug ob drugem. Plesalka prime z levo roko plesalčevo bližnjo (desno) ramo, plesalec pa s svojo desno roko objema plesalko okoli hrbta. V položaju promenade (Slika 3) izvedeta drugi osnovni korak na mestu, v tretjem pa gre plesalka pod plesalčevo levo in pod svojo desno roko nazaj na svoje mesto, tako da se obrne za 180 stopinj v desno. To plesno figuro učitelj šteje trikrat od 1 do 6.

Slika 3

Promenadni položaj

MobileSport.ch. (b. d.). Rock’n’Roll/Boogie Woogie: Technique du pas de base. https://www.mobilesport.ch/1-pas-de-base/rocknrollboogie-woogie-technique-du-pas-de-base/

Visoke brce: Plesalka in plesalec stojita drug nasproti drugega in se spustita. V eni osmici izvedeta štiri visoke brce v stran (visoka odnoženja) izmenično z vsako nogo, plesalka začne z DN, plesalec z LN. Sočasno z visokim odnoženjem vzročita nasprotno roko (npr. plesalka na prvo dobo visoko odnoži DN in vzroči levo roko, plesalec pa ravno obratno). To plesno figuro učitelj šteje od 1 do 8.

Francoska menjava: Pravo francosko menjavo plesalca izvajata iz stranskega položaja – stojita obrnjena proti gledalcem in se držita za bližnji odročeni roki (Slika 4). V močni drži zamenjata mesti v enem osnovnem koraku tako, da gre plesalka pred plesalcem na drugo stran in se pri tem obrne za cel obrat (360 stopinj), plesalec pa se medtem premika bočno na njeno mesto. Pri pouku športa/športne vzgoje v koreografijo učitelj vključi prirejeno francosko menjavo tako, da plesalka iz osnovne drže (položaja pred plesalcem kot na Sliki 2) z enim osnovnim korakom naredi samo polovico poti, tako da gre pod plesalčevo levo roko na njegovo levo stran in se pri tem obrne za 180 stopinj.

Slika 4

Stranski položaj

Kerpan Izak, M. in Bizilj, P. (2000). Akrobatski rock’n’roll: Od prvih korakov do svetovnih prvakov (str. 50).  Plesna zveza Slovenije, Združenje plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije.

Dvojne brce: Učitelj si lahko izmisli različne kombinacije dvojnih brc, npr. dvakrat naprej z DN in dvakrat naprej z LN, samo da med dvojno brco z eno nogo ni pristopa in prenosa plesalčeve/plesalkine teže na nogo, ki brca. Predlagamo naslednji primer dvojnih brc: plesalec in plesalka stojita v stranskem položaju − bočno drug na drugega v močni drži rok v odročenju (glej Sliko 5) in brcata oba z isto nogo; z DN križno prek LN, z DN v stran, nato še z LN križno prek DN in z LN v stran. Vsaka dvojna brca traja en takt, torej štiri udarce, zato dvojno brco štejemo od ena do osem.

Slika 5

Stranski položaj in dvojne brce križno in v stran

Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://ples.fakultetazasport.si/

Akrobacija izvlek plesalke: Soplesalca sta na začetku v dvojni drži v varnem prijemu: dlani leve roke so obrnjene navzdol, dlani desne roke pa navzgor, z dlanmi držita podlaket soplesalca. Plesalka počepne in predkloni glavo, plesalec stopi predkoračno z DN v stojo razkoračno prek plesalke (Slika 6a). Plesalka iz počepa iztegne noge predse, tako da s petami drsi po tleh, medtem ko jo plesalec s potegom obeh rok izvleče med svojimi nogami predse in jo obrne (z razširitvijo rok). Plesalka ima med izvlekom napeto telo, po drsenju med plesalčevim razkorakom se rahlo odrine od tal (Slika 6b) in v zraku obrne nazaj proti plesalcu (z razširitvijo rok) (Slika 6c). Ko doskoči, oba dvakrat sonožno poskočita, da ujameta ritem glasbe.

Slika 6

Položaj tik pred izvlekom plesalke (a), izvlek (b) in razširitev rok z doskokom plesalke (c)

Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://ples.fakultetazasport.si/

Vse plesne figure si lahko ogledate v videu poučevanja rokenrola⁷, prav tako tudi celotno koreografijo ob glasbi⁷.

Koreografija: Učitelj sestavi koreografijo iz plesnih figur, ki so se jih učenci predhodno naučili (v oklepaju je navedeno število udarcev oziroma učiteljevo štetje):

• dvakrat osnovni korak (dvakrat 1-6);
• promenada (v enem osnovnem koraku do plesalca, drugi osnovni korak v drži, tretji osnovni korak nazaj na svoje mesto – plesalka pod roko plesalca) (trikrat 1-6);
• štirikrat visoke brce izmenično (1-8);
• francoska menjava − plesalka pod roko v držo bočno na plesalca (1-6);
• dvojne brce (1-8);
• osnovni korak (priprava drže za akrobacijo) (1-6);
• izvlek plesalke (1-10 ali 1-12; pomembno je, da plesalca končata z akrobatskim elementom na parno število udarcev).

Specialno-didaktični napotki za poučevanje rokenrola v šoli

Zaporedje korakov poučevanja

1. Uvodna motivacija in priprava

• Predstavitev izvora plesa (1950. leta, povezava z glasbo, mladinsko kulturo, energijo).
• Prikaz kratkega posnetka ali prikaz osnovnega koraka.
• Spoznavanje značaja plesa – zabaven, hiter, sproščen in energičen.
• Ogrevanje (ritmične hoje, poskoki, gibljivost gležnjev, kolen, bokov).

2. Predvaje in poučevanje osnovnega koraka

• Izvajanje poskokov brez partnerja za usvojitev ritma.
• Izvajanje brc – npr. v 4/4 ritmu ponavljanje osmice 1-4: dvakrat samo dvig kolena DN, LN; in 5-8: dvakrat brca z DN in LN).
• Izvajanje osnovnega koraka posamično, ob glasbi. Poudarek na drži in partnerstvu, skupnem gibanju in občutku za glasbo.
• Izvajanje osnovnega koraka skupaj z gibanjem z rokami, v paru, ob glasbi.

3. Dodajanje plesnih figur

• Najprej enostavne figure: promenada, zamahi rok, visoke brce, menjave ipd.
• Upoštevanje postopnosti – učitelj vsako plesno figuro razdeli na manjše dele in jo večkrat ponovi. Nato posamezne plesne figure poveže skupaj, učenci jih ponavljajo najprej ob štetju, nato ob glasbi. Sledi še povezava večjih sklopov plesnih figur v koreografijo.
• Postopno uvajanje glasbe: najprej počasnejši tempo, nato hitrejši.

4. Povezovanje in improvizacija

• Povezovanje naučenih figur v plesne kombinacije in ponavljanje končne koreografije ob glasbi.
• Učitelj spodbuja ritmično izražanje in ustvarjalnost učencev tako, da učenci oblikujejo gibanje v svojem slogu.

5. Zaključek in evalvacija

• Učenci lahko zaplešejo v zaključni produkciji ali na uri kot plesni nastop v parih ali skupinah.
• Učitelj spodbuja občutek uspeha, sodelovanja in ritma.
• Evalvacija učitelja in učencev: opazovanje drže telesa, usklajenosti s partnerjem, občutka za ritem in izražanja.

Še nekateri drugi napotki

• Učitelj naj začne s poučevanjem rokenrola že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Poučuje tako, da učenci plešejo ob njegovem štetju in nato ob glasbi, koreografija pa je večinoma sestavljena iz osnovnih plesnih figur, s kakšnim skokom raznožno obeh soplesalcev, saj v tem obdobju akrobatskih elementov še ne vključujemo. V drugem in v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa naj bi učenci že zaplesali koreografijo samostojno ob glasbi, torej brez učiteljevega štetja, in vključili med plesne figure tudi akrobatke elemente.
• Učenci lahko svoje znanje pokažejo na šolskih prireditvah, valeti ali na šolskem plesnem festivalu. V srednji šoli učitelj poučuje rokenrol tudi zato, da ga dijaki lahko samostojno (brez štetja učitelja) zaplešejo na maturantskem plesu.
• Učitelj naj bo pozoren, da je v ospredju varnost učencev, tako pri visokih brcah (pravilna drža!) kot tudi pri akrobacijah. Vseeno naj bo večina pozornosti usmerjene na uživanje v gibanju ob glasbi in veselju do plesa, ne v popolno tehnično izvedbo. Učitelj naj spodbuja zabavno, sproščeno vzdušje in enakopravno sodelovanje med fanti in dekleti.
• Poučevanje naj poteka postopno, s ponavljanjem in veliko ritmičnimi vajami na začetku ure. 
• Otroci in mladostniki zelo radi plešejo akrobatski rokenrol, seveda pa naj bodo akrobacije in plesne figure prilagojene njihovemu znanju ter sposobnostim. Tudi tempo glasbe naj bo počasnejši, približno med 40 in 46 takti na minuto (160 udarci na minuto).
• Vrhunski plesalci rokenrola imajo izredno razvito eksplozivno moč, koordinacijo in vzdržljivost, zaradi svoje visoke intenzivnosti pa je rokenrol težko plesati naenkrat več kot nekaj minut. Pri poučevanju rokenrola v šolah pa naj učitelj zato med kratke, visoko intenzivne intervale plesanja vključi več odmorov, med katerimi lahko npr. poučuje gibanje z rokami, ki ga bodo učenci kasneje dodali h gibanju z nogami.
• Ritem je v rokenrolu štiričetrtinski, osnovni korak traja šest udarcev, torej takt in pol,  trajanje ostalih plesnih figur pa je različno; visoke brce in dvojne brce trajajo npr. osem udarcev, akrobatski elementi lahko trajajo 8, 10 ali celo več udarcev. Zato učitelj vedno šteje do toliko, kolikor traja posamezna plesna figura.

Še nekaj drugih splošnih napotkov, ki ravno tako veljajo za poučevanje rokenrola, si lahko ogledate v prispevku Napotki za poučevanje počasnega fokstrota in quickstepa.

Opomba. Vir naslovne slike je iz arhiva Luke Brulca. 

Viri:

¹Zagorc, M. (2001). Ples: družabnost, šport, umetnost. Domus.
²Kerpan Izak, M. in Bizilj, P. (2000). Akrobatski rock’n’roll: Od prvih korakov do svetovnih prvakov.  Plesna zveza Slovenije, Združenje plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije.
³Lutsenko, Y. (2018). Quality of implementation of structural components of competitive programs of qualified athletes as a factor determining the sporting result in acrobatic rock and roll. Slobozhanskyi Herald of Science and Sport, 6(2), 41–44. https://doi.org/10.15391/snsv.2018-2.007.
⁴World Rock’n’Roll Confederation (WRRC). (2023). Rock’n’Roll Rules (Version 1.8). World Rock’n’Roll Confederation. https://www.wrrc.dance/rules.
⁵Chlapcová, A., Olej, P., Kolbová, K. in Kyselovičová, O. (2022). Explosive power of lower limbs of acrobatic rock and roll dancers. Acta Facultatis Educationis Physicae Universitatis Comenianae, 62(1), 8–15. https://doi.org/10.2478/afepuc-2022-0002.
⁶Zemková, E., Kyselovičová, O. in Jeleň, M. (2022). Trunk rotational power in female and male athletes of gymnastics and dance sports. Acta Facultatis Educationis Physicae Universitatis Comenianae, 62(2), 203–212. https://doi.org/10.2478/afepuc-2022-0018.
⁷Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://ples.fakultetazasport.si/