Značilnosti in potek poučevanja angleškega ali počasnega valčka

dr. Petra Zaletel

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Kdaj se je pojavil angleški oziroma počasni valček?

Angleški (počasni) valček se je razvil iz dunajskega (hitrega) valčka med leti 1910 in 1920 v Angliji. Že takoj v začetku dvajsetih let 20. stoletja je bil vključen v tekmovalni program standardnih plesov, kot tudi tango in oba fokstrota, medtem ko je bil dunajski valček uradno sprejet kot peti standardni ples šele po letu 1951.

Angleški valček je počasen, mehak in liričen ples

Glasba je pri angleškem valčku mehka, lirična in poudarja izrazito valovanje med dvigi in spusti. Njen počasni tempo (približno 28–32 taktov na minuto, kar ustreza približno 84–96 udarcem na minuto) omogoča plesalcema dovolj časa za izvedbo dolgih, drsečih korakov in za občuteno izražanje gibanja (poudarjeni dvigi ter spusti) skladno z značilnim »swingom« počasnega valčka¹.

Slika 1

Ritem angleškega valčka

Foto: Petra Zaletel

Značilnosti gibanja

Angleški valček plešemo v značilni zaprti drži², ki omogoča usklajeno gibanje plesnega para. Stopala so postavljena vzporedno, pri korakih naprej stopamo prek pete na prste, pri korakih nazaj pa prek prstov na cela stopala. Za angleški valček je značilen ritmičen vzorec dvigov in spustov, ki poudarja valovanje ter mehkobo gibanja. Na prvo dobo se plesalca začneta dvigati in dosežeta najvišjo točko na koncu prve dobe, med drugo dobo vztrajata na prstih, na koncu tretje dobe pa se spustita na cela stopala ter rahlo pokrčita kolena, kar ustvari občutek elastičnega, tekočega gibanja.

Najboljši slovenski izraz za swing v povezavi z angleškim valčkom je zibanje, saj ta beseda vključuje občutek ritmičnega nihanja in naravnega poteka gibanja, ki ga plesalci ustvarjajo pri vsakem koraku. Swing opisuje naravni lok gibanja telesa, ki nastane zaradi kombinacije dviga in spusta ter premika naprej/nazaj. Je rezultat dela nog ter medenice in ne toliko zavestnega gibanja zgornjega dela telesa. Gibanje poteka v ravnini poti (vodoravno) in ne v bočni smeri. Plesalca imata občutek, da se telo ziblje naprej in navzgor, potem mehko zaniha navzdol ter naprej v naslednji korak – kot mehko valovanje.

Vrhunski plesalci standardnih plesov v svoje gibanje pri angleškem valčku vključujejo še t. i. sway, kar bi lahko prevedli kot bočni nagib telesa, ki nastane v stranskih korakih ali pri gibanju v loku. Uporablja se za ohranjanje ravnotežja in estetsko oblikovanje linije telesa. Plesalec se rahlo nagne v nasprotno smer od gibalne poti nog.

Slika 2

Dunajski valček

Foto: Marko Mesec

Cilji, ki naj bi jih dosegli učenci

Učitelj določi cilje, ki naj bi jih usvojili učenci.

Učenec

• razvija občutek za počasno drseče gibanje ter valovanje v tričetrtinskem ritmu med dvigi in spusti;
• obvlada osnovne plesne figure (osnovni korak, desni kvadrat in desni obrat, levi kvadrat in levi obrat);
• usvoji enakomerno ritmično valovanje in estetsko držo;
• zgradi močan »okvir« v zaprti plesni drži in oblikuje plesno partnerstvo.

Poučevanje

Pri odločitvi, kateri valček naj učitelj poučuje najprej – dunajskega ali angleškega, je v ospredju razmislek, kaj je glavni cilj poučevanja učencev. Gotovo sta to usvajanje tričetrtinskega ritma in izvajanje valovitega gibanja, glede težavnosti pa mora učitelj presoditi, ali je za učence lažja izvedba hitrejšega gibanja in valovanja ali počasnejšega gibanja. Izkušnje kažejo, da je včasih lažje izvajati hitrejše, valovito gibanje kot počasno, nadzorovano in drseče gibanje s spuščanjem težišča na prvo dobo v taktu, saj takšno gibanje zahteva dokaj dobro razvito ravnotežje. Učenci ga največkrat tudi niso vajeni, saj je tako počasno, da začnejo prehitevati ritem glasbe, zato se pogosto zgodi, da ne plešejo v ritmu. V tem primeru je dunajski (hitri) valček bolj primeren za začetek poučevanja valčkov – plesov v tričetrtinskem ritmu. Vseeno pa je hitrost dunajskega valčka tista, ki lahko učencem predstavlja izziv, sploh prestopanja na drugo in tretjo dobo, zato pri mlajših učencih učitelj uporabi za dunajski valček nekoliko počasnejšo glasbo, za angleški valček pa nekoliko hitrejšo glasbo (to omogoča, da koraki niso tako dolgi, učenci pa lažje »ujamejo« ritem). Osnove dunajskega valčka (ritem in zibalni korak) lahko učitelj poučuje že zelo zgodaj (v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju), medtem ko svetujemo, da začne s poučevanjem dunajskega valčka z obrati šele v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Angleški valček lahko poučuje v osnovni obliki v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, v nadaljevalni pa v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole in v srednji šoli.

Predno učitelj začne s poučevanjem posamezne plese figure v angleškem valčku (osnovni korak, desni kvadrat in desni obrat ter levi kvadrat in levi obrat), najprej razloži strukturo tričetrtinskega takta in štetje 1-2-3. Pri štetju je najpomembnejša in najbolj poudarjena prva doba, na katero se med plesanjem tudi zgodi največji premik plesalčevega težišča telesa. Učitelj izvaja vsa gibanja skupaj z učenci, zraven ves čas šteje in napoveduje smer gibanja oziroma korake, ki sledijo.

Predvaje:

• Učenci hodijo po prostoru v ritmu glasbe (tričetrtinski takt) in na prvo dobo od treh spremenijo smer gibanja.
• Učenci hodijo po prostoru v smeri naprej in na prvo dobo znižajo težišče, na drugi dve pa stopijo na prste. Učitelj pri tem izmenjuje napovedovanje štetja in gibanja: »1-2-3, DOL-gor-gor, dol-gor-gor …«, učenci glasno ponavljajo za njim in tako pridobivajo občutek za dolžino enega takta, ki ga izvajajo počasi, z občutkom valovanja gor-dol.
• Učitelj doda nalogi, opisani v prejšnji alineji, glasbo angleškega valčka, ki ima počasnejši tempo in učence spodbuja k podaljšanemu koraku na prvo dobo ter lahkotnejšima dvema korakoma v dvigu na prste na drugi dve dobi v taktu.
• Poleg gibanja v tričetrtinskem taktu v smeri naprej učitelj vodi učence v enako gibanje v smeri nazaj (ritensko).
• Učenci ponavljajo za učiteljem v značilnem gibanju angleškega valčka: po prvem poudarjenem  koraku, kjer znižajo težišče, se na koncu koraka dvignejo na prste ter izvedejo drugi korak v stran, v tretjem pa priključijo in prenesejo težo. Enkrat začnejo z desno nogo (DN), drugič z levo nogo (LN).

Osnovni korak: Učitelj se postavi pred učence in skupaj v smeri naprej izvajajo korak naprej z DN, nato korak v stran z LN in na tretjo dobo priključijo z DN ter prenesejo težo nanjo, tako da lahko naslednji korak nadaljujejo z LN (torej z LN naprej, z DN v stran in priključek LN s prenosom teže). Tako učitelj potuje skupaj z učenci vzdolž dvorane naprej in izvaja osnovne korake angleškega valčka v smeri naprej (izmenično ponavlja DN-LN-DN in naslednji osnovni korak LN-DN-LN). Po nekaj osnovnih korakih, ki jih učitelj navezuje skupaj z učenci v smeri naprej in hkrati opozarja na tehniko gibanja (dol-gor-gor), skupaj navežejo enako osnovne korake še v smeri nazaj. Pri tem lahko učitelj tudi napoveduje: »1-2-3, dol-gor-gor, nazaj-v stran-skupaj …«. Učitelj doda glasbo valčka in ponavlja osnovne korake naprej in nato nazaj skupaj z učenci.

Desni kvadrat: Učenci izvedejo en osnovni korak naprej z DN in enega nazaj z LN. Tako zaplešejo desni kvadrat za plesalca, ki je sestavljen iz dveh osnovnih korakov. Plesalka zapleše desni kvadrat ravno obratno od plesalca, torej osnovni korak z LN nazaj in z DN naprej. Vendar učitelju ni treba poučevati osnovnih korakov posebej po vlogah (za plesalca in plesalko), saj so jih učenci med izvajanjem predvaj dodobra utrdili tako v smeri naprej in nazaj z obema nogama.

Desni obrat: Učitelj začne s poučevanjem desnega obrata vedno po tem, ko so se učenci že naučili desni kvadrat, saj je logično zaporedje to, da preidejo iz dveh desnih kvadratov, kjer izvedejo štiri osnovne korake na mestu, v desni obrat, kjer bodo izvajali ravno tako štiri osnovne korake (naprej z DN, nazaj z LN, zopet naprej z DN in nazaj z LN) ter se pri tem na vsak osnovni korak obrnili za 90 stopinj v desno. Polovico četrtinskega obrata v vsakem osnovnem koraku učitelj opravi skupaj z učenci že na prvo dobo, drugo polovico četrtinskega obrata pa na drugo dobo.

Levi kvadrat: Ko so učenci usvojili desni kvadrat in desni obrat, začne učitelj še s poučevanjem levega kvadrata, kar bo kasneje omogočalo učencem izvedbo levega obrata. Levi kvadrat plesalci izvajajo tako, da zaplešejo osnovni korak z LN naprej in nato še osnovni korak z DN nazaj. Dva osnovna koraka predstavljata en kvadrat. Plesalke zaplešejo levi kvadrat ravno obratno od plesalcev, torej osnovni korak z DN nazaj in osnovni korak z LN naprej.

Levi obrat: Po naučenemu levemu kvadratu začne učitelj poučevati učence še levi obrat. Po štirih osnovnih korakih, ki jih učenci izvedejo v dveh levih kvadratih, skupaj z učiteljem zaplešejo levi obrat tako, da se s štirimi osnovnimi koraki (osnovni korak z LN naprej, z DN nazaj, z LN naprej in z DN nazaj) obrnejo za cel obrat (360 stopinj). Vsak osnovni korak (podobno kot pri desnem obratu) se obrnejo za četrtino obrata (90 stopinj) v levo. Plesalka izvaja levi obrat ravno obratno, torej prvi osnovni korak z DN nazaj, drugega z LN naprej in ponovno z DN nazaj in z LN naprej.

Koreografija: Učitelj sestavi koreografijo iz plesnih figur, ki so se jih učenci predhodno naučili:

• dvakrat desni kvadrat ali štirikrat osnovni korak naprej-nazaj (plesalec začne z DN naprej, plesalka z LN nazaj);
• enkrat desni obrat ali štirikrat osnovni korak v četrtinski desni obrat (plesalec z DN naprej, plesalka z LN nazaj; oba se obračata v svojo desno);
• enkrat osnovni korak, da zamenjajo nogo (plesalec z DN naprej, plesalka z LN nazaj);
• dvakrat levi kvadrat ali štirikrat osnovni korak (plesalec začne z LN naprej, plesalka z DN nazaj);
• enkrat levi obrat ali štirikrat osnovni korak v četrtinski levi obrat (plesalec z LN naprej, plesalka z DN nazaj; oba obračata v svojo levo);
• enkrat osnovni korak, da zamenjajo nogo (plesalec z LN naprej, plesalka z DN nazaj).

Obe vlogi si lahko ogledate na povezavah za plesalca in plesalko, celotni ples ob glasbi pa na povezavi².

Specialno-didaktični napotki za poučevanje angleškega valčka

Zaporedje korakov poučevanja

• Predvaje za razumevanje tričetrtinskega ritma (v hoji, s poudarki na prvo dobo, z gibanjem dol-gor in nihanjem), najprej brez glasbe, nato še z glasbo angleškega valčka.
• Navezovanje osnovnih korakov v smeri naprej in nato nazaj, najprej brez glasbe, nato še z glasbo.
• Desni kvadrat ‒ osnovni koraki na mestu (plesalec z DN naprej in z LN nazaj).
• Izpeljava desnega obrata iz desnega kvadrata: osnovni koraki (naprej-nazaj) z obračanjem v desno po četrtinskih obratih.
• Povezovanje desnega kvadrata in desnega obrata (izvedba vsakega v štirih osnovnih korakih), najprej brez glasbe in nato še z glasbo.
• Ponavljanje gibanja, opisanega v prejšnji alineji, v plesnih parih, ob glasbi.
• Levi kvadrat ‒ osnovni koraki na mestu (plesalec z LN naprej in z DN nazaj).
• Izpeljava levega obrata iz levega kvadrata: osnovni koraki (naprej-nazaj) z obračanjem v levo po četrtinskih obratih.
• Povezovanje levega kvadrata in levega obrata (izvedba vsakega v štirih osnovnih korakih), najprej brez glasbe in nato še z glasbo.
• Povezovanje desnega kvadrata in obrata z levim kvadratom in obratom tako, da je med njima vedno dodan en osnovni korak (glej koreografijo), najprej brez glasbe in nato še z glasbo.
• Ponavljanje gibanja, opisanega v prejšnji alineji, v plesnih parih, ob glasbi.
• Postavitev parov na krožnico in vadba koreografije v paru ob glasbi po plesni smeri (plesalec gleda v plesno smer).
• V nadaljevanju poučevanja oziroma učenci z več znanja lahko izvajajo osnovne korake v smeri stalno naprej (po krožnici), obrate pa namesto v četrtinskih obratih kar v polovičnih (dvakrat po 180 stopinj), kar je razvidno na povezavi za nadaljevanje učenja.

Še nekateri drugi napotki:

• Bistveno za napredek je ponavljanje, zato plesni pari ob glasbi kar nekajkrat zaplešejo koreografijo.
• Plesalke in plesalci naj menjavajo partnerja, saj se tako plesni pari medsebojno bolje spoznavajo, privajajo na različne načine vodenja in različno energijo posameznika ter se zavedajo, da je pomembno zaznavati in se prilagajati drugačnosti vsakega plesalca/plesalke.
• Učitelj naj poučuje različne plesne zvrsti, saj tako izpolni pričakovanja in različne želje učencev/dijakov. Pogosto se namreč zgodi, da predvsem mlajši učenci niso tako naklonjeni družabnim plesom in si želijo več modernih plesnih tehnik, kot sta na primer jazz ali hip hop, ki jih lahko učitelj tudi vključi v uvodne dele ur športa,  tako v obliki ogrevanja² kot tudi v obliki preprostih koreografij². Ob raznovrstni ponudbi plesov bodo učenci/dijaki lahko primerjali svoje gibanje pri različnih plesih; tako bodo zaznali razliko ne samo v občutenju telesa med gibanjem, premikanjem v prostoru, ampak tudi razliko med različnimi ritmičnimi poudarki in stilom glasbe.
• Še nekaj drugih splošnih napotkov, ki ravno tako veljajo za poučevanje angleškega valčka, si lahko ogledate v prispevku Napotki za poučevanje počasnega fokstrota in quickstepa.

Učenci naj ob koncu učnega procesa usvojijo občutek za valovito in drseče gibanje, enakomerno ritmično valovanje in estetsko držo. Njihovo gibanje naj bo nežno, mehko, saj je občutek valovitega lebdenja plesnega para v prostoru bistvo angleškega valčka.

Opomba. Naslovna slika je iz osebnega arhiva Tare Bohak. 

Viri:

¹Ambož, T., Zagorc, M. in Kocbek, R. (2004). Svetovni plesni program. Ljubljana, Plesna zveza Slovenije.
²Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://ples.fakultetazasport.si/