Plavanje malčkov razdelimo v tri starostne skupine, pristop s Fredovimi plavalnimi obroči pa zagotavlja primerno hitrost napredovanja. V prispevku predstavljamo značilnosti različnih Fredovih plavalnih obročev in vadbo prvih dveh starostnih skupin, to je vadbo malčkov v vodi s starši.
izr. prof. dr. Dorica Šajber
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Tri starostne skupine, v katerih poteka poučevanje plavanja malčkov
Po dopolnjenem prvem letu starosti se marsikaj spremeni – dojenček postane malček, shodi, postane bolj gibalno spreten in samostojen ter je izrazito radoveden. Če smo pri dojenčkih govorili predvsem o spodbujanju sonožnega refleksa (prsni udarec), senzorični izkušnji v vodi, sproščenosti in razvijanju zaupanja, se pri malčkih pojavi nova razsežnost: gibanje z namenom, igra z vrstniki, sledenje navodilom ter prve oblike učenja1.
Zato je poučevanje plavanja malčkov razdeljeno v tri starostne skupine, ki upoštevajo razvojne značilnosti otrok. Prva skupina je namenjena malčkom, starim od enega do dveh let, druga skupina malčkom od drugega do četrtega leta starosti in tretja malčkom, ki štejejo več kot štiri leta. V prvih dveh skupinah so starši v vodi s svojimi malčki. V tretji skupini, kjer so otroci stari več kot štiri leta, vadba poteka brez spremstva staršev, vendar je z otroki učitelj, kar pomeni pomemben korak k večji samostojnosti v vodi in na splošno. Zaradi varnosti je en učitelj v vodi, drugi pa zunaj nje. V tem članku se bomo osredotočili na poučevanje prvih dveh skupin oziroma na vadbo v vodi za malčke s starši.
Uporaba Fredovih plavalnih obročev
Fredovi plavalni obroči (rdeči, oranžni, rumeni) omogočajo prilagajanje zahtevnosti glede na otrokovo plavalno znanje in samostojnost v vodi. Ob oblikovanih homogenih skupinah po starosti na začetku tečaja omogočajo vsakemu dojenčku oziroma malčku prilagojen pristop glede na njegove sposobnosti in hitrost napredovanja.
Pri dojenčkih uporabljamo rdeči Fredov obroč, ki nudi najmlajšim otrokom največ vzgona in stabilnosti v vodi. Pri malčkih postopno vključujemo že oranžni in rumeni obroč, ki zahtevata več znanja, saj nudita manj stabilnosti in manj vzgona. Različne vrste Fredovih obročev nam omogočajo, da vadbo natančno prilagodimo vsakemu posamezniku – od popolnih začetnikov, do otrok, ki so že blizu samostojnega plavanja. Z izbiro ustreznega obroča tako zagotovimo optimalno kombinacijo varnosti, podpore in izziva za vsakega otroka1.
Rdeči Fredov obroč: je med vsemi obroči največji, ima največji vzgon in stabilnost. Zaradi tega nudi tisto podporo, ki jo otrok potrebuje pri prilagajanju na vodo in pri izvajanju pravilnega udarca prsno. Relativno omejen prostor za gibanje z rokami v tej fazi je načrten: otrok se najprej osredotoči na gibanje nog, kajti v tej stopnji je gibanje z rokami manjšega pomena. Ko je gibanje nog pravilno izvedeno in avtomatizirano ter otrok lahko nekaj metrov plava do nekega cilja in tudi spreminja smer, takrat lahko preidemo na oranžni obroč. Ta prehod naj bo okrog tretjega leta starosti. Rdeč obroč uporabljamo od šestega meseca starosti do tretjega leta5.
Slika 1
Rdeč Fredov obroč
Foto: Plavanje dojenčkov in malčkov po Fredovi metodi
Oranžni Fredov obroč: je srednje velikosti z zmanjšanim volumnom, posledično z manjšim vzgonom in stabilnostjo. Na ta način je omogočena večja svoboda gibanja rok. Spodbuja avtomatizacijo udarca in koordinacijo udarca z zaveslajem. Malček preplava več s prsnim udarcem, spreminja smer plavanja, se obrača ter je v vodi samostojen in sproščen. Otrok naj ne plava daljših razdalj. Ko se nauči pravilnega plavanja (koordiniranega gibanja nog in rok), preidemo na rumeni obroč. Oranžni obroč je primeren za otroke med drugim in šestim letom starosti5.
Slika 2
Oranžni Fredov obroč
Foto: Plavanje dojenčkov in malčkov po Fredovi metodi
Značilnosti starostnih skupin malčkov
Skupine pri malčkih so:
- od enega do dveh let: otrok se še vedno osredotoča na starša, a že raziskuje okolico in se počasi osamosvaja. Običajno malčki v tem obdobju shodijo, kar se neposredno odraža tudi v njihovem gibanju v vodi. Pomembna sprememba v tej stopnji je, da izgine refleks sonožnega odriva, značilen za dojenčke1,2. Namesto tega se mora otrok dejavno naučiti novih gibalnih vzorcev, kar predstavlja izziv tako za otroka kot za starše. Poseben izziv predstavlja otrokova naravna težnja, da poskuša hoditi tudi v vodi, namesto da bi plaval »žabico« (prsni udarec). Poudarek je na vzpostavitvi prsnega udarca z izrazi »žaba, žaba«, ki so jih usvojili v prejšnji stopnji vadbe v vodi za dojenčke. Poleg tega razvija otrok svoje gibalne vzorce s pomočjo različnih iger. V tem obdobju ni večjega napredka na področju plavanja, kot je bilo do prvega leta starosti. Na kopnem malček sedaj hodi in razvija grobe in fine gibe, začne se razvijati govor. Zato so igre na igrišču, guganje, razvoj ravnotežja njegove primarne vaje.
- od drugega do četrtega leta: to je obdobje intenzivne igre in posnemanja – otrok lahko že samostojno opravlja osnovne gibe v vodi, se igra s pripomočki in se uči prek igre. V tej fazi se otroci učijo ali pa že znajo pravilno izvajati udarec prsno. Postopek je tak, da učitelji poučujejo starše, starši pa poučujejo svoje otroke. S pomočjo doživljajskih iger in uporabe pripomočkov to gibanje otroci utrjujejo in nadgrajujejo3. Ko otrok uspešno osvoji ta del, sledi pomemben prehod: iz rdečega Fredovega obroča prestopi v oranžnega, kar pomeni, da je pripravljen na naslednjo stopnjo učenja. Cilj v oranžnem obroču je usvojiti pravilni prsni zaveslaj skupaj z udarcem. Tudi tukaj ostaja pristop igriv – z različnimi doživljajskimi igrami, pravljicami, pesmicami, učenjem barv, prepoznavanjem živali idr. in z uporabo pripomočkov postopoma mački usvajajo zaveslaj ob udarcu prsno4. Tako jih motiviramo, da izvedejo čim več pravilnih udarcev in zaveslajev. Za avtomatizacijo gibanja namreč potrebujejo veliko število pravilnih ponovitev. Pazimo, da ne uporabljamo strašljivih besed in iger (morski psi, pošasti, meduze …), ampak uporabljamo bolj prijazne besede in igre (delfini, ribice, morske deklice …). Ne smemo pozabiti, da je poleg pravilne tehnike plavanja ključni cilj tega obdobja tudi vzpostavljanje in ohranjanje pozitivnega odnosa do vode in varnosti v njej. Otroke poučujemo, da brez odrasle osebe in pripomočka ne gredo v vodo. Otroci naj v vodi uživajo, se igrajo in se v njej počutijo varno, saj je prav ljubezen do vode najboljša osnova za nadaljnje učenje plavanja. Ko otrok usvoji pravilni prsni zaveslaj skupaj z udarcem prsno, sledi naslednji mejnik: prehod iz oranžnega v rumeni Fredov obroč.
Utrinke vadbe za malčke, stare od drugega do četrtega leta, si lahko ogledate tukaj.
Slika 3
Julija v oranžnem Fredovem obroču z mamico Laro
Foto: Špela Šustar
Ljudsko pesmico »Barčica po morju plava« pogosto pojemo na bazenu na koncu ure, da otroci sedejo na blazino, barčica pa jih pelje po morju in odpelje na koncu ure v pristanišče, kjer izstopijo na kopno:
Barčica po morju plava,
drevesa se priklanjajo.
Oj, le naprej, oj, le naprej,
dokler je še vetra kej.
Barčica po morju plava,
jadra se razpenjajo.
Oj, le naprej, oj, le naprej,
do brezkončnih krajev mej.
Barčica le bodi zdrava,
ptičke te pozdravljajo:
“Oj, le naprej, oj, le naprej,
dokler je še vetra kej!”
Poleg te pesmice si lahko na naši spletni strani ogledate še veliko drugih pesmic, ki jih uporabite pri vadbi z malčki v vodi.
Viri:
1Šajber, D. (2006). Plavanje od rojstva do šole (1. izd., str. 101). Didakta.
2Goodway, J. D., Ozmun, J. C. in Gallahue, D. L. (2012). Motor Development in Young Children (str. 103–115). Routledge. https://doi.org/10.4324/9780203841198.CH5
3Pedroso, F. S., Riesgo, R. dos S., Gatiboni, T. in Rotta, N. T. (2012). The Diving Reflex in Healthy Infants in the First Year of Life. Journal of Child Neurology, 27(2), 168–171. https://doi.org/10.1177/0883073811415269
4Leach, P. (2010). Your baby and child: From birth to age five (New ed.). Alfred A. Knopf.
5Šajber, D. (2024). Delovni zvezki za tristopenjsko učenje plavanja po Fredovi metodi. Založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.52165/9789612975111