Gimnastična abeceda so preproste gibalne naloge z gimnastično vsebino. To so lahko gimnastične vaje, gibanja na gimnastičnih orodjih, ob njih čeznje ali z gimnastičnimi pripomočki, lahko pa izvajamo gibanja, ki so priprava na učenje gimnastičnih prvin. Večino teh prvin naj bi otroci usvojili v predšolskem obdobju, lahko tudi doma v toplem objemu mame, kar prikazuje spodnji prispevek, objavljen v reviji Cicido.
Katarina Bizjak Slanič1 in dr. Marjeta Kovač2
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Vpliv gibanja v celotnem otrokovem razvoju je neprecenljiv, še zlasti v zgodnjem otroštvu. Gibalne izkušnje omogočajo skladen gibalni razvoj, predvsem krepitev mišičja, obenem pa otrok z gibanjem raziskuje in spoznava svet okoli sebe1. Temeljne gibalne spretnosti, usvojene v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju, so predpogoj za usvojitev učinkovitih ter raznovrstnih gibalnih struktur, te pa so dobra podlaga za razvoj bolj specifičnih in zahtevnejših gibanj. Prav zato moramo starši, vzgojitelji, učitelji otroka nenehno spodbujati v njegovih gibalnih poskusih ter mu nuditi čim več priložnosti za izkušnje, povezane z gibanjem. S tem mu bomo omogočili, da razvija svoje gibalne sposobnosti in usvaja ter spopolnjuje raznovrstne gibalne spretnosti.
Temeljnih gibanj je ogromno, usvojiti pa jih je treba čim bolj zgodaj. Otrok mora zaznati telo v različnih položajih, npr. ko je stegnjeno, skrčeno, sklonjeno, vleknjeno, uločeno, tudi z nogami nad glavo …). Postopoma začne malček uporabljati telo za premikanje na različne načine (s hojo, tekom, skoki, plazenjem, lazenjem, vlečenjem, kotaljenjem, nihanjem, zibanjem …) in v različnih smereh (naprej, nazaj in v stran) ter na različnih ravneh (na tleh, stoje, čepe, kleče, na orodjih, z gibanjem čez orodja ali pod njimi, v zraku …)2.
Pri tem lahko različna gibanja izvede tudi s pomočjo enega od staršev. V prispevku za bralce revije Cicido je Katarina Bizjak Slanič prikazala, kako lahko v toplem maminem objemu in z njeno pomočjo otrok spozna skozi različne prispodobe, kako je lahko njegovo telo pokrčeno (barčica, snežna kepa), sklonjeno (snežna kepa), stegnjeno (letalo, hoja v stoji na rokah), uločeno (mavrica, most). Z izvedbo gibanja je otrok v stiku s podlago z rokami (hoja v stoji, most) ali pa preide iz stoje v položaj, ko je v zraku, seveda v prijemu starša (mavrica, letalo). Pri kar nekaj nalogah se otrok zavrti okoli čelne osi v smeri nazaj (mavrica, snežna kepa, most), kar je odlična priprava za občutenje telesa pri gimnastičnih prvinah, ko so noge nad glavo (npr. stoja na lopaticah, premet v stran, stoja na rokah, vzmik na žrdi …) oziroma ko se telo giblje nazaj (npr. pri prevalu nazaj ali vzmiku na žrdi, ki ju izvajamo okrog čelne osi v smeri nazaj).
In še nekaj nasvetov:
- Oba, otrok in starš, naj bosta bosa. Tako bolj občutita stik s podlago ali drug drugega. Bosa stopala namreč omogočajo ustrezno izvedbo nekaterih nalog.
- Otroku nudite čvrsto oporo (dober stik z rokami, zanesljiva drža otroka v določenem položaju), da ga ne bo strah izvedbe.
- Če je otroka strah, delajte postopno, najprej samo del gibanja, nato počasi preidite na celotno izvedbo.
- Če je otrok že večji, lahko pri izvedbi pomagata oba starša.
- Najprej poskusite izvesti prikazane naloge, nato pa se lahko prepustite tudi svoji ustvarjalnosti in se spomnite še drugačnih gibanj ter njihovih inovativnih poimenovanj.
Viri:
1Gallahue, D. L., Ozmun, J. C. in Goodway, J. D. (2012). Understanding motor development: infants, children, adolescents, adults (7th edition). McGraw-Hill.
2Novak, D. in Kovač, M. (2022). Gimnastična abeceda. Druga, dopolnjena izdaja. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.