Specialni Telovaj – ko šport postane priložnost za vsakogar

Neža Naglič in Gašper Turšič

Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani

Citiraj članek

Liza, hvala, da si si vzela čas za pogovor o programu Specialni telovaj. Za začetek bi se lahko na kratko predstavila in povedala, kako si vključena v ta program? Nam lahko opišeš tudi, kaj pravzaprav je Specialni telovaj?

Že več let se ukvarja z vadbo otrok s posebnimi potrebami. Pri programu Specialni telovaj sodelujem kot vodja vadb, kjer načrtujem, izvajam in prilagajam vsebine glede na potrebe posameznih otrok.

Ciljna skupina programa Specialni telovaj so otroci z motnjami v duševnem razvoju in avtizmom, ki večinoma obiskujejo posebni program vzgoje in izobraževanja ter imajo nizke kognitivne funkcije, večinoma pa tudi gibalne omejitve in zato potrebujejo individualiziran program vadbe.

Kaj je glavni cilj tega programa?

Glavni cilj programa je razvoj motoričnih sposobnosti, torej izboljšati koordinacijo, ravnotežje, moč, gibljivost in vzdržljivost otrok. Pri mlajših otrocih se pri vadbi osredotočamo na naravne oblike gibanja in odpravljanje gibalnih omejitev, pri starejših pa na razvoj specifičnih spretnosti in športnih iger ob upoštevanju interesov otrok.

Program izvajamo dvakrat tedensko, vsak termin traja 50 minut. Vadbe potekajo v manjših skupinah, do največ 8 oseb, kar pripomore k individualnem pristopu.

Kje in kako si se prvič srečala s tovrstno vadbo in kdaj si spoznala, da je to tvoje poslanstvo? Kaj je bilo tisto, kar te je navdihnilo za vodenje vadbe za otroke s posebnimi potrebami?

To vadbo mi je predstavila prijateljica, ki je sprva delovala kot prostovoljka, nato pa kot vodja vadbe v Društvu za kulturo inkluzije. Tudi sama sem začela kot prostovoljka, pomagala pri individualnih urah plavanja in postopoma spoznavala delovanje društva.

Za vodenje vadbe so največja inspiracija otroci sami. Z njimi preživljaš čas dvakrat na teden, se z njimi pogovarjaš in slediš njihovem napredku. Njihova vztrajnost, iskrenost in veselje ob najmanjših uspehih so tisto, kar me motivira pri vodenju vadb.

Na katerih konceptih temelji vaša vadba?

Eden glavnih konceptov programa je "gibalno nagrajevanje", kjer uspešno opravljena naloga otroku prinese nagrado ob koncu naloge ali vadbene ure, na primer metanje na koš ali igranje badmintona. Pri nekaterih otrocih je nagrada takojšnja, na primer žoga po skokih na trampolinu. Ta pristop učinkovito motivira in uči pomen truda in nagrade.

Drug pomemben koncept vadbe je prizadevanje k doseganju maksimalnih zmožnosti posameznika,  s poudarkom na gibalnem, socialnem, vedenjskem in komunikacijskem napredku. Cilji so individualizirani – za nekatere je uspeh že hoja čez klop, za druge dokončanje poligona brez motenj. Ključna je prilagoditev, da vsak otrok doseže svoj maksimum.

Kakšen vpliv ima vadba na otroke skozi čas?

Posamezniki dosegajo različne napredke. Pri nekaterih vplivamo na vedenje in posledično na obnašanje v družbi in šoli, pri nekaterih vplivamo na telesno sestavo, spet pri drugih vplivamo na gibalna znanja in vključevanje v skupinske dejavnosti. Poudarek je na spodbujanju samostojnosti, samozavesti in uživanja v športu. Največja nagrada je, ko otroci sami pokažejo željo po vadbi in gibanju.

Kako bi opisala tipičen dan na vadbi?

Pred vadbo trenerji in prostovoljci pripravijo telovadnico, medtem ko eden izmed njih pospremi otroke iz avle. Ob klicu takoj pričara nasmeške na obrazih. Hitro vzamejo torbe in se preobujejo, medtem pa radi delijo zanimive zgodbe tistega dne. Pripravljena telovadnica in ustaljen potek vadbe omogočata lažje vključevanje v dejavnosti. Stremimo k stalnemu zaporedju, saj to spodbuja njihovo samostojnost in jim daje občutek varnosti. Vadba se začne z igro za ogrevanje, ki sprosti in nasmeji otroke, na primer "repki", lovljenje ali posnemanje živali. Sledi niz vaj, kot so raztezne vaje, premagovanje ovir in naravne oblike gibanja, ki jih po potrebi prilagodimo za ohranitev motivacije. Glavni del vključuje poligon z nalogami, kot so plezanje, skakanje, ciljanje, ravnotežje in kognitivne naloge. Vadbo vedno zaključimo s padalom in petjem, kar otroke umiri in simbolizira konec telovadbe. Na koncu prejmejo štampiljko kot nagrado, nato pa z nasmehom zapustijo telovadnico.

Kako pomembna je vloga staršev pri izvedbi programa?

Vloga staršev je izjemnega pomena, saj so tisti, ki otroku omogočajo vadbo, ga pripeljejo in z nami sodelujejo pri ustvarjanju optimalnega procesa vadbe za njihovega otroka. Njihova prisotnost in zaupanje v program otrokom vlivata občutek varnosti in motivacijo za sodelovanje.

Starše dejavno vključujemo v program z redno komunikacijo, jih obveščamo o napredku otrok, prisluhnemo predlogom in skupaj rešujemo izzive. Predstavljamo jim številne koristi športa za njihove otroke – telesne, psihološke in socialne. Ko vidijo otrokovo veselje in napredek, pridobijo zaupanje v  proces in podporo, ki jo ponuja program. Tako gradimo mostove med otroki, družinami in skupnostjo ter spodbujamo vključevanje vseh v športne dejavnosti.

Ali so se v zadnjih letih pojavile kakšne inovacije ali spoznanja v športu za otroke s posebnimi potrebami, ki so vplivale na vašo vadbo?

V Društvu za kulturo inkluzije sodelujemo na različnih evropskih projektih, ki omogočajo povezovanje s tujimi organizacijami, izmenjavo izkušenj in raziskovanje. Projekt More Sport je vplival na raziskovanje področja merjenja gibalnih sposobnosti oseb s posebnimi potrebami in v sklopu katerega je nastal priročnik za vse, ki delajo s to populacijo. Pri projektu Sportism je cilj razviti platformo v obliki gibalnega dnevnika, ki trenerjem omogoča spremljanje napredka, staršem pa vpogled in možnost izvajanja nalog doma.  V okviru projekta ASporty so partnerji pripravili priročnike in videoposnetke z nalogami za različne gibalne sposobnosti ter jih objavili na YouTube. V preteklosti smo izvedli še projekt InMe s katerim smo omogočili vključitev vadečih v redne športne programe, kot so judo, predšolska gimnastika in skakalno gimnastični treningi v Woop!-u. Nekateri otroci so po končanem projektu še vedno aktivno vključeni v vadbe.

Na koncu bi te prosila še za nasvet za športne pedagoge. Imaš kakšen predlog ali nasvet, kako vključiti otroke s posebnimi potrebami v športne aktivnosti in redne ure športne vzgoje?

Vsak otrok ima svoje značilnosti in potrebuje individualen pristop. Učitelj naj zagotovi, da se otrok počuti sprejetega ter pristopi z empatijo in spoštovanjem. Pomembno je, da se informira o otrokovem stanju, povabi starše in svetovalno delavko ter skupaj določi cilje in način dela. Pogosto otroci potrebujejo le spodbudo in občutek, da je nekomu mar.

Učitelj naj pregleda šolske pripomočke in po potrebi zaprosi za dodatne, kot so mehke žoge, ovire ali blazine, saj pripomorejo k lažjem in postopnem učenju novih športnih elementov. V osnovni šoli se z otroki s posebnimi potrebami srečuje vedno več pedagogov. Ure je treba prilagoditi tako, da vsak doseže svoj maksimum, kar pa se pri posameznikih razlikuje. Lahko ponudijo tudi individualne ure, kjer lahko učenci vadijo določeno vajo ali se pogovorijo z učiteljem. Seveda pa je potrebno razredu predstaviti individualne kriterije, da se ne bodo učenci počutili oškodovane.

Delo z otroki s posebnimi potrebami je čudovito, zato naj jih ne bo nič strah. Potrebno je le malo prilagoditev in znanje, ki ga lahko pridobijo z izobraževanjem ali knjigami.