Študentki Iva in Hanah sta na osnovi izhodišč iz literature in koncepta opisne orientacije v parku Tivoli, ki ga je pripravila učiteljica Nevenka Dolenc iz osnovne šole Trnovo, pripravili predlog tovrstne orientacije v parku Kodeljevo. Prispevek tako predstavlja zamisli za izvedbo orientacije v teh dveh ljubljanskih parkih za učence prvega triletja.
Iva Simčič1, Hanah Pevec1 in Nevenka Dolenc2
1Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
2OŠ Trnovo, Ljubljana
Citiraj članek
V preteklosti so se morali ljudje orientirati v naravi, bodisi za lov, selitve ali varno vrnitev domov. Danes je znanje orientacije pomembno zlasti pri dejavnostih, kot je pohodništvo. Zato je osnovno razumevanje orientacije del splošne izobrazbe, ki jo v šolah pogosto razvijamo skozi športno vzgojo1.
Pri najmlajših orientacijo uvajamo na igriv način, ki ne vključuje zapletenih pripomočkov, kot so kompas ali topografske karte. Namesto tega orientacijske igre vključujejo osnovne topografske pojme (npr. puščice in piktograme), spodbujajo opazovanje okolice in natančno izpolnjevanje nalog. To otrokom ne le približa vzdržljivostne dejavnosti, temveč jih tudi pripravi na zahtevnejše orientacijske izzive v naravi1.
Otroška igrišča in parki so odlične površine za igro in druženje mlajših otrok ter dobro izhodišče za prvo srečanje z osnovami orientacije. Orientacija je zanje edinstveno priložnost, da skozi igro z medsebojnim sodelovanjem raziskujejo naravo, razvijajo občutek za prostor in pridobivajo praktična znanja orientiranja na prostem2.
Učiteljica športa Nevenka Dolenc je na osnovni šoli Trnovo v Ljubljani za učence 2. razredov pripravila športni dan, ki je združil gibanje s spoznavanjem osnov orientacije3. Učenci so se v varnem okolju parka Tivoli učili, kako uporabljati preproste zemljevide in opazovati naravo. S tem so okrepili svojo sposobnost opazovanja, se učili vztrajnosti in delovali kot skupina. Tovrstne vsebine se lahko izvedejo kot del športnega dne v 2. razredu osnovne šole ali pa kot popestritev gibanja na svežem zraku znotraj družine.
Opisna orientacija v parku Tivoli
Pripravljen učni list vsebuje zemljevid otroškega igrišča, fotografije z različnimi točkami, kratka navodila in naloge. Otroci morajo med potjo rešiti vse naloge. Zelo pomembno je, da imamo otroke ves čas pod nadzorom in na morebitna tvegana mesta (npr. jezero v parku) postavimo učitelje, da preprečijo morebitne težave.
Primer postaje in naloge iz učnega lista:
Učiteljica Nevenka nam je skozi pogovor predstavila njena izhodišča za pripravo opisne orientacije v parku Tivoli.
Kaj mislite, da se otroci naučijo z orientacijo?
Otroci pridobijo lepe spomine in pozitiven odnos do dejavnosti na prostem. Naučijo se sodelovanja v skupini, osnov orientacije in uporabe zemljevida. Spoznavajo nove izraze, predmete in okolico. Pomembno je, da med nalogami uporabljajo logiko in ustvarjalnost.
Kako se vam zdi, da se 2. razredi znajdejo z zemljevidi?
Če jih učitelji predhodno ne naučijo osnov, imajo otroci težave z razumevanjem zemljevidov. Večina otrok v tem razredu še nima izkušenj s kompasom, zato uporabljamo preproste karte, na katerih so naslednje točke vidne že iz prejšnjih, kar je zasnovano iz vidika varnosti.
Kaj bi vi priporočili ostalim za lažjo sestavo načrta orientacije?
Priporočam ogled terena pred izvedbo, saj se razmere lahko spremenijo. Uporabno je tudi kolegialno sodelovanje in preizkus poti s strani druge osebe, da preveri razumljivost navodil. Seveda pa je pri celotni sestavi orientacije treba upoštevati doktrino športne vzgoje.
Kaj so pomembne stvari, na katere moramo paziti pri sestavi orientacije?
Pomembno je upoštevati starost otrok in prilagoditi naloge njihovim sposobnostim. Na nevarnih delih, kot so območja blizu vode, mora biti prisoten učitelj. Prav tako je treba naloge zasnovati tako, da vključujejo različne načine učenja – slušne, vizualne in praktične.
Ali se vam zdi, da je težko sestaviti orientacijo? Koliko časa vam to vzame?
Sestava orientacije zahteva nekaj časa. Ogled terena vzame približno tri ure, dodatni dve uri pa priprava gradiva. Celotna organizacija, vključno z obvestili, koordinacijo in pripravo učnih listov, lahko traja tudi 15 ur. Vendar pa lahko takšno pot nato uporabljamo več let.
Se vam zdi težje samo sestavljanje orientacije ali izpeljava?
Obe nalogi sta zahtevni, vendar je sestavljanje bolj časovno potratno. Med izvedbo je večji izziv zagotoviti nadzor nad otroki na veliki površini.
Kako zagotavljate nadzor nad otroki med izvedbo orientacije?
Na ključnih točkah so prisotni učitelji, npr. pri nevarnih območjih. Jaz se nahajam na začetku in koncu krožne poti ter občasno obiščem različne točke. Pomembno je, da se vnaprej določi, kdo nadzira posamezne dele terena.
Ali menite, da je za pripravo tovrstne orientacije potrebno pridobiti dodatna znanja?
Dodatna znanja so koristna, še posebej s področja kartografije in orientacije. Sama sem pridobila več izkušenj skozi prakso in opazovanje drugih primerov. Prav tako bi bilo koristno vsebine bolj povezati z učnimi predmeti, kot so geografija, matematika in naravoslovje.
Ali imate kakšne ideje za razvoj oziroma za nadgradnjo orientacijskih vsebin?
Orientacijo bi lahko povezali s konceptom "lova na lisico", kjer točke niso vidne in otroci uporabljajo dodatne spretnosti za iskanje. Uvedla bi vsebine, ki bi bile primerne za vse razrede, od prve do devete triade, ter jih razširila s foto-orientacijo in mikro-orientacijo.
Opisna orientacija v parku Kodeljevo
Na osnovi priporočil učiteljice Nevenke in strokovnih izhodišč smo pripravili učni list za opisno orientacijo v parku Kodeljevo v Ljubljani. Učni list je pripravljen za učence drugega razreda, lahko se uporabi tudi na začetku tretjega razreda. Učni list vsebuje zemljevid parka, fotografije posameznih točk, kratka navodila o poti in preproste naloge. Pomembno je, da učence seznanimo, da orientacija poteka zgolj v parku in ni dovoljeno zapuščanje le tega, prav tako jih seznanimo, da je krožna pot (štart in cilj sta na isti točki). Učitelji morajo imeti učence ves čas pod nadzorom in na tvegana mesta (dostop do ceste) postaviti učitelje.
Orientacijo lahko izvedemo kot tekmovanje, v tem primeru se meri čas, ki ga učenci potrebujejo, da premagajo pot in pravilnost nalog. Lahko pa dejavnost izvedemo zgolj kot uvod v orientacijo in učenci premagajo pot z vmesnimi nalogami, pri tem pa je cilj, da najdejo vse točke in se uspešno vrnejo na cilj.
Primer postaje in naloge iz učnega lista:
Viri:
1Kristan, S. (1994). Osnove orientiranja v naravi. Didakta.
Koncept dnevov dejavnosti (b. d.). Pridobljeno s https://www.zrss.si/podrocja/osnovna-sola/koncepti/
2Zubin, A., Jereb, B., Perovič, D., Gratej, L., & Burnik, S. (2012). ABC dejavnosti v naravi. Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani.
3Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. (2024). Zbornik 37. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije: Zreče, 3. do 5. oktober 2024. Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije.