Ali veste, da so včasih na olimpijskih igrah tekmovalci v gimnastičnem mnogoboju tudi plezali po vrvi? Gotovo je bilo plezanje za vitke in zelo močne tekmovalce »mala malica«. Danes je za marsikaterega otroka to kar težavna naloga, a z upoštevanjem postopnosti lahko vsak usvoji to pomembno gibalno spretnost.
Katarina Bizjak Slanič1 in prof. dr. Marjeta Kovač2
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Si lahko predstavljate, da so bile nekatere športne dejavnosti, npr. vlečenje vrvi, skok v višino z mesta, plezanje po vrvi, dvoboj s pištolami, enoročno dvigovanje uteži, poleti z baloni, streljanje živih golobov, plavanje z ovirami …, nekoč del programa olimpijskih iger1? Med letom 1896, torej že na prvih sodobnih olimpijskih igrah v grških Atenah, in letom 1932 (igre so bile v Los Angelesu v Ameriki) je bilo plezanje po vrvi del gimnastičnih tekmovanj1. Najprej so sodniki ocenjevali umetniški vtis, to je način in slog plezanja, kasneje pa je ocena vključevala hitrost oz. višino, do katere je tekmovalec priplezal. Tako je v rezultatih s poletnih olimpijskih iger v Parizu leta 1924 navedeno, da sta Stane Žilič in Janez Porenta dosegla, prvi 5. mesto z rezultatom 8,0, drugi pa 6. mesto z rezultatom 8,4.2 Ker je 20. julija 2024 preteklo natanko sto let, ko je Leon Štukelj osvojil prvo slovensko zlato medaljo na olimpijskih igrah, je Gimnastična zveza Slovenije na svoji spletni strani objavila seznam sedmih disciplin, ki so sestavljale gimnastični mnogoboj v tistem času: to so drog, bradlja, krogi, konj z ročaji, skok čez konja – vzdolž, skok čez konja – na širino in plezanje po vrvi. To pomeni, da je moral vsak mnogobojec tudi plezati. Štukelj je zmagal z rezultatom 110,34 točke3.
Plezanje po vrvi je že od uvedbe predmeta telovadbe v šolske predmetnike pa vse do danes del šolske športne vzgoje. Kot vsebina se pojavlja v vseh učnih načrtih za predmet, ki je bil v zgodovini različno imenovan, od telovadbe do telesne vzgoje in športa4-6.
O plezanju po različnih plezalih imamo že kar nekaj SLOfit nasvetov, kjer prikazujemo pomen plezanja za otrokov razvoj, posebej še razvoj moči rok in ramenskega obroča, in ustvarjanje domače plezalnice (primer 1; primer 2; primer 3). Ker je zaradi upada moči rok in ramenskega obroča v zadnjih petdesetih letih za marsikaterega otroka plezanje kar velika težava, je profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič za bralce revije Cicido pripravila nekaj nalog, ki otroka postopno pripeljejo do ustrezne moči in tehnike plezanja: od vodoravnega vlečenja ob vrvi, do guganja na vrvi z ustreznim oprijemom rok in nog ter na koncu usvajanja pravilne tehnike plezanja po navpični vrvi. Pravi mojstri pa lahko na vrvi posnemajo filmskega junaka človeka-pajka, t. i. »spidermana«.
In še nekaj nasvetov:
- Pri plezanju mora veljati načelo postopnosti: otrok naj krepi mišičje s hojo po vseh štirih in z zajčjimi poskoki, vlečenjem ali potiskanjem; nato se naj najprej vleče z rokami s pomočjo vodoravne vrvi in pleza po različnih plezalih (poševna lestev, zviralo, žrd) zunaj na otroškem igrišču ali v telovadnici. Šele nato se naj guga na vrvi, kjer pa je pomemben pravilen oprijem vrvi tako z rokami kot nogami, kot je prikazano na spodnji sliki.
- Pri plezanju po navpičnem plezalu naj otrok najprej pleza po kovinski žrdi, ki je pritrjena na obeh koncih (zgoraj je vpeta v kovinsko konstrukcijo, spodaj pa v luknjo v tleh) in se zato ne premika; šele nato naj pleza po vrvi.
- Na koncu vrvi naredimo vozel, da bo začetek plezanja lažji.
- Če vrv preveč niha, jo pridržimo, saj bo tako plezanje lažje.
- Otroku označimo na žrdi ali vrvi delne cilje z barvnim trakom (lepilnim ali iz blaga). Najprej naj poskusi preplezati krajšo razdaljo, npr. meter, nato postopno barvni trak dvigujemo.
- Otroka moramo naučiti tudi varnega spusta po plezalu, da ne bi prišlo do poškodbe (odrgnina dlani; udarec z nogami ob tla).
- Tla pod plezalom zaščitimo z mehko blazino. Skakanje s plezala je prepovedano!
- Vrv lahko vpnete tudi v strop dnevne sobe ali v hišno telovadnico in otrok pleza kar v domačem okolju, ko smo prikazali v enem od SLOfit prispevkov.
Zdaj pa le poiščite ali kupite dolgo, debelejšo vrv in se lotite vodoravnega vlečenja/plezanja. V vrtcu in šoli naj najmlajši čim več plezajo po različnih plezalih, kot so letveniki, zvirala, mornarska lestev, navpična jeklena plezala – žrdi in vrvi. Če kje, pri plezanju zagotovo velja star izrek, da vaja (dejansko vadba) dela mojstra.
Viri:
1Pompe, A. (2016). Olimpijske igre: nenavadni olimpijski športi, ki jih ni več. Olimpijske igre: nenavadni olimpijski športi, ki jih ni več | City Magazine
2Olimpijski komite Slovenije. (2024). OI Pariz 1924. OI Pariz 1924 - Olimpijski komite Slovenije
3Gimnastična Zveza Slovenije. (2024). Leon Štukelj je na današnji dan pred 100 leti prejel prvo slovensko zlato na Olimpijskih igrah. hts://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/2024/07/20/leon-stukelj-je-na-danasnji-dan-pred-100-leti-prejel-prvo-slovensko-zlato-na-olimpijskih-igrah/
4Kompara, A. (2006). Gimnastika v učnih načrtih športne vzgoje osnovnih in srednjih šol do leta 1941 [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
5Kimovec, M. (2008). Primerjava učnih načrtov športne vzgoje iz leta 1973, 1984 in 1998 [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
6Düe, J. (2016). Didaktična navodila v učnih načrtih za športno vzgojo [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.