Za starejše otroke lahko izdelamo hobotnico, igra z njo pa je lahko zaradi njihovih bolj razvitih sposobnosti in že naučenih spretnosti veliko bolj dinamična. Uprizorimo lahko dinamične tekalne igre s hobotnico, preskoke hobotnice ali preskoke lovk z akrobatskimi spretnostmi.
Katarina Bizjak Slanič1 in dr. Marjeta Kovač2
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
V prispevku Spretna hobotnica smo predstavili, kako izdelamo hobotnico iz plavalnih črvov in obročev, in nanizali nekaj idej za igre z njo. Za nekoliko starejše otroke pa lahko uprizorimo dinamične tekalne igre s hobotnico, preskoke hobotnice ali preskoke lovk z akrobatskimi spretnostmi.
Italijanska raziskovalka Tamar Gutnick1 se s sodelavci že nekaj let poglobljeno ukvarja z vedenjem hobotnic, ki je v marsičem celo podobno človeku. Ugotovili so, da so hobotnice izjemno inteligentna bitja. Imajo kompleksen živčni sistem in odličen vid. Hobotnice imajo tri srca, eno glavno ali sistemsko srce in dve škržni srci. Imajo tudi sifon, ki ga uporabljajo tako za dihanje kot za gibanje z iztisom vodnega curka. Njihova koža je sestavljena pretežno iz kolagenskih vlaken in je tako sposobna spreminjati barve, zato se lahko odlično zlivajo z okoljem. Znanstveniki so ugotovili, da so zelo radovedne pri raziskovanju svoje okolice, da zanjo uporabljati orodja za reševanje različnih problemov in imajo odličen spomin.1-2 Zadnja odkritja kažejo, da ima njihov živčni sistem več kot 500 milijonov nevronov. To število je podobno kot pri psih. Pri psih in drugih vretenčarjih so ti nevroni pretežno v možganih, pri hobotnicah pa je več kot dve tretjini nevronov v telesu in lovkah. Lovke uporabljajo refleksne zanke za koordinirano gibanje. Še več, če hobotnici odrežemo lovko, se ta lahko še nekaj časa premika avtonomno.3
Ljudje imamo močan občutek propriocepcije. Pojem propriocepcija se nanaša na sposobnost zaznavanja položaja, drže in gibanja posameznih delov telesa v prostoru in času. Temelji na neprestanem dotoku senzoričnih informacij iz perifernih receptorjev v centralni živčni sistem, pri tem pa kompleksno sodelujejo različni senzorični sistemi (kožni, mišični, kitni, sklepni receptorji, organ za vid, ravnotežni organ), na podlagi katerih se oblikujejo gibalni odgovori za vzdrževanje oziroma vzpostavljanje ravnotežja4. Tako senzorični receptorji, ki se nahajajo v koži, sklepih in mišicah, zagotavljajo povratne informacije našim možganom, ki shranjujejo in nenehno posodabljajo mentalni zemljevid položaja našega telesa in njegovih delov. Preprosto povedano, propriocepcija nam npr. omogoča, da hodimo, ne da bi gledali pod noge, ali se dotaknemo s prstom nosa z zaprtimi očmi.3 Gutnickova s sodelavci je dokazala, da hobotnice uporabljajo tako proprioceptivne (sposobnost za občutek, kje je lovka in kako se premika) kot taktilne informacije iz okolja (sposobnost občutenja teksture kože), da opravijo naučeno nalogo, ki vključujejo usmerjen nadzor gibanja lovk. Hobotnice, ki so imele dve izbiri (škatla s hrano in druga brez nje), so se naučile gibalnih nalog, ki od možganov zahtevajo osredotočeno gibanje posamezne lovke, kar pomeni, da sta za opravljeni nalogo pomembna delovanje lovk, a le v omejen obsegu, saj signali prihajajo tudi iz hobotničinih možganov.3
Pa poskusimo s propriceptivnimi nalogami tudi z našimi otroki. Pri nekoliko starejših, spretnejših otrocih lahko otrok, ki je »hobotnica«, lovi prijatelje, pri lovljenju pa si pomaga z usmerjanjem lovk – plavalnih črvov. Otroci lahko držijo obroč v višini pasu, lahko pa ga držijo tudi v vzročenju. Skozi hobotnico lahko spretnejši tudi skačejo, pri tem pa sta obroča v navpičnem položaju. Ko hobotnica omaga in jo položimo na tla, pa lahko prek lovk naredijo tudi premet v stran ali pa na različne načine preskakujejo lovke v paru, pri tem pa se noben od dvojice ne sme dotakniti lovke.
Kako sestaviti hobotnico in kako jo uporabiti v igri, je prikazala na slikopisu za bralce revije Ciciban profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič. Poletno sprostitev lahko prenesemo tudi v šolski vsakdan in hobotnico naredimo v plavalni šoli v naravi ali v razširjenem programu. Se vam zdi, da bi bila lahko to tudi zabava za starejše goste? Ob dobri solati iz hobotnice ali ob pečeni hobotnici izpod peke? Poskusite!
Viri:
1 Tamar Gutnick. (b. d.) ReaserchGate [profil na ReaserchGateu] Pridobljeno julija 2024 s https://www.researchgate.net/profile/Tamar-Gutnick
2 Bošnjak, Š. (2023, 10. maj). Znanstveniki odkrili zanimivo znanstveno valovanje hobotnic. Študent. https://www.student.si/izpostavljeno/znanost/znanstveniki-odkrili-zanimivo-mozgansko-valovanje-hobotnic/
3 Gutnick, T., Zullo, L., Hochner, B in Kuba, M. J. (2020). Use of Peripheral Sensory Information for Central Nervous Control of Arm Movement by Octopus vulgaris. Current Biology, 30(21), 4322–4327. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32916119/
4 Šarabon, N. (2007). Vadba ravnotežja in sklepne stabilizacije. V B. Škof (ur.), Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 278-289), Ljubljana: Fakulteta za šport.