V prispevku kot primer dobre prakse predstavljamo organizacijo gibalno dejavnega odmora na osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Ljubljani, kjer so vzpostavili model več različnih športnih dejavnosti v času daljšega odmora, med katerimi prednjačijo dejavnosti na prostem.
Tilen Tehovnik in Tomaž Žgur
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Otroci velik del dneva preživijo v šoli, kjer poteka vzgojno izobraževalni proces. Nekatere vsebine so skrbno načrtovane in vodene iz strani učiteljev, obstaja pa tudi šolski čas, kjer vzgojni vplivi potekajo prek skritega kurikuluma. En takšnih je tudi daljši odmor. Vse šole imajo daljši odmor za malico, nekatere pa imajo še dodatnega, ki ga namenijo gibanju.
Tedensko imajo osnovnošolci v prvem in drugem triletju 3 ure športa, otroci tretjega triletja pa le 2 uri. Zato so na osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Ljubljani v sklopu Razširjenega programa na pobudo aktiva športnih pedagogov uvedli gibalni odmor, s katerim otroke spodbujajo h gibanju v daljšem odmoru.
»Vsi morajo ven, ni slabega vremena je le slaba oprema!«, pravi ravnateljica šole, ki podpira izvajanje gibalnega odmora, saj se zaveda, da je treba otrokom gibanje omogočiti in jih pri tem spodbujati.
Na šoli so gibalni odmor združili z odmorom za malico, tako da ta dolgi odmor traja od 9.20 do 10.00, torej 40 minut. Otroci običajno pomalicajo v desetih minutah, po tem pa jih dežurni učitelji spodbudijo k temu, da zapustijo notranjost šole in se prestavijo na zunanje površine. Tudi starši se strinjajo s tovrstnim pristopom. Sprva je prišla kakšna pritožba glede umazanih oblek, vendar so učitelji staršem obrazložili in osmislili namen in dejavnosti odmora ter pridobili njihovo podporo. Otroci imajo tako s seboj rezervna oblačila, da se lahko preoblečejo. To velja tudi pozimi, ko je zunaj nekoliko hladneje. Učitelji opažajo, da so se otroci na to navadili. Otroci tudi vedo, kje se morajo preobuti, da v šolo ne prinašajo umazanije. Seveda se vedno najdejo takšni, ki bi raje ostali notri, ampak jih dežurni učitelji uspešno spodbudijo h gibalni dejavnosti.
»Gibalni odmor je za otroke kot ponovni zagon za računalnik. Vse v telesu se postavi na svoje mesto!«, je prepričan športni pedagog Denis.
Gibalni odmor na šoli organizirajo tako, da ima vsak dan drug razred organizirano športno dejavnost v tem času. Za te dejavnosti je odgovoren učitelj Denis Milošič, ki se trudi organizirati dejavnosti, ki jih sicer ni v učnem načrtu. Tako se tu otroci srečajo s športi, kot sta recimo ultimate frizbi in bejzbol. Oddelki, ki niso vključeni v organizirane dejavnosti, pa se igrajo na površinah šole in imajo pri tem na voljo tudi športne pripomočke. Tako kot med običajnimi odmori so tam prisotni dežurni učitelji. Skozi leta izvajanja odmora so ugotovili, katere površine so primerne za kakšne dejavnosti in učence usmerjajo glede na te izkušnje.
»Najraje se lovim s prijatelji!«, pa pravi prvošolec.
Šola pa ne ponuja le gibalnega odmora med poukom. Otroci imajo možnost priti v šolo pred poukom, torej na preduro. Takrat lahko v telovadnici pod nadzorom športnega pedagoga izvajajo različne dejavnosti npr. nogomet, atletika, gimnastika itd. in tako športno dejavno začnejo svoj dan. S tem želijo otrokom omogočiti več gibanja v času, ki ga preživijo v šoli.