Jutranja hoja na OŠ Brežice za zdravje in dobro počutje

Iza Šraj Miklič¹, Zarja Kovač Šarčevič¹

¹ Fakulteta za šport 

Telesna dejavnost ima v obdobju otroštva in najstništva pomembno vlogo in prinaša številne koristi za njihovo zdravje. Te se kažejo v izboljšani telesni zmogljivosti, izboljšanem srčno-presnovnem zdravju, boljših kognitivnih sposobnostih, boljšem duševnem zdravju in zmanjšanju debelosti. Aktualna priporočila svetovne zdravstvene organizacije opredeljujejo, da naj bi otroci in najstniki med 5-17 let na dnevni ravni bili vsaj 60 minut zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni¹. Poleg pozitivnih učinkov na zdravje pa ima intenzivna telesna dejavnost tudi pozitiven vpliv na možganske in kognitivne funkcije². Še posebej tvegana skupina za doseganje teh priporočil so otroci s posebnimi potrebami, zato je pri njih iskanje priložnosti za doseganje dovolj velike količine in intenzivnosti gibanja še toliko bolj pomembno. Na OŠ Brežice v oddelku s prilagojenim programom učenci skupaj z učiteljico vsako jutro začnejo z jutranjo hojo in s tem naredijo nekaj dobrega za svoje zdravje in počutje. V nadaljevanju predstavljamo ta primer dobre prakse z željo, da tovrstno prakso prevzamejo še druge šole.

Hedvika Lopatič na OŠ Brežice že od leta 1996 deluje kot športna pedagoginja. V zadnjih letih poučuje v oddelkih s prilagojenim programom - v »Pravljični šoli«, kot jo sama imenuje. Njeno delo se širi daleč preko zidov šolskega poslopja, kar dokazuje tudi to, da je prejemnica številnih nagrad, med katerimi je najbolj odmevna uvrstitev med pet superfinalistov v izboru Global Teacher Prize in priznanje Zveze društev športnih pedagogov Slovenije za dolgoletno in uspešno delo na področju športa mladih. 

Hedvika se je v času korone, tako kot drugi športni pedagogi, soočila s težjimi okoliščinami izvedbe pouka. Omejena razdalja, razkuževanje in maske so za običajen pouk športa predstavljale oviro. Vse to je v učiteljici spodbudilo idejo po nečem novem, zato se je odločila okoliščine obrniti in iz tega ustvariti nekaj pozitivnega. 

Oddelki s prilagojenim programom so s poukom v šoli v času epidemije korona virusa pričeli že januarja 2021. Takrat se je znotraj jutranjega varstva, kjer so bili strogo omejeni s koronskimi pravili, odločila otroke odpeljati ven in se s tem podala v izvedbo jutranje hoje z učenci.

Prvi otroci prihajajo v jutranje varstvo že ob 6:00 uri, sam pouk pa se prične slabi dve uri kasneje. Brez oklevanja se je z učenci že naslednje jutro odpravila na svež zrak in se podala v izvedbo ideje. Po nekaj dnevih izvajanja se je odločila oblikovati trase glede na čase prihodov učencev v šolo. Ker so učenci v jutranjem varstvu prihajali ob treh različnih urah, je oblikovala sistem, ki je v praksi še kako dobro funkcioniral in deluje še danes.  

Prvotno je Hedvika glede na časovnico prihoda učencev naredila tri etape, danes sta aktualni še dve. S prvo skupino je najprej prehodila daljši krog, dolžine 3400 m. Prva trasa se je zaključila pri šoli, kjer so se jim pridružili učenci, ki so prišli z drugim šolskim kombijem in se skupaj takoj odpravili na drugo traso, ki meri 1000 m. Tako so hodili vse do 7:30, ko je prišel še tretji kombi in ostali učenci iz bližnje okolice, ki v šolo prihajajo peš. Vsi skupaj so se zbrali pred šolo in odšli v učilnice. Trase je najprej nekajkrat preizkusila sama, nato pa še skupaj z otroki. V nadaljevanju se je odločila, da bodo z učenci izvajali jutranjo hojo vsak dan in da bodo hodili prav v vsakem vremenu. Takoj zatem je pridobila soglasja staršev in se podala v izvedbo. 

Slabo vreme je v njej spodbudilo idejo o zagotovitvi primerne opreme sodelujočim učencem. Svojo zgodbo je širila med različna lokalna podjetja, ki so se z navdušenjem odzvala. Z njihovo pomočjo je priskrbela 100 dežnikov. Podjetji Eles in Krka sta jim podarili vsako po 28 parov pohodnih palic. Šola je kupila še pelerine, da je zaščita popolna. Kasneje se je podjetje Eles na svojo pobudo ponudilo k zagotovitvi še morebitne dodatne opreme. Priskrbeli so še steklenke za vodo in rutke z odsevniki, da so otroci v jutranjih urah še bolj vidni. 

Za dodatno spodbudo učiteljica vsak dan redno beleži prehojene kilometre vsakega učenca v posebnem dnevniku. Na koncu šolskega leta pa z učenci seštejejo skupno število prehojenih kilometrov. Projekt »Jutranja hoja za zdravje in dobro počutje« izvajajo že četrto šolsko leto zapored. V šolskem letu 2022/2023 so skupaj prehodili 4700 km. Za lažjo predstavo prehojene poti so izdelali zanimiv zemljevid Evrope z zapisanimi razdaljami med različnimi mesti. Ob koncu šolskega leta pa so otrokom podelili medalje z napisom »rad hodim« in prehojeno razdaljo. Zraven so dobili še majčke z enakim napisom. 

Cilj jutranje hoje ni samo zbiranje čim večjega števila korakov, čeprav je nekje v ozadju tudi to. Hedvika pojasnjuje, da si je želela, da je to mini projekt za otroke in da s tem naredijo nekaj dobrega zase in za svoje zdravje. Čeprav jim je zjutraj težko vstati, nato še hoditi v vseh letnih časih in vremenu, in se mnogi med njimi še ne zavedajo koristi, ki jih pridobivajo z jutranjo hojo, Hedvika odločno vztraja in s projektom nadaljuje. Verjame v svoj projekt, ki ga je zastavila tako, da so otroci dejavni prek hoje celo šolsko leto. Postajajo vedno bolj samostojni, pri čemer je pomembno izkušenjsko učenje. Spoznavajo sami sebe in svoje sposobnosti, kaj in kako se morajo obleči glede na vremenske razmere in nenazadnje ugotavljajo tudi svoj napredek. Učenci poleg vseh pozitivnih učinkov jutranje hoje pridobivajo tudi znanje, da bodo nekoč samostojno hodili po cesti, saj se na spontan način učijo varnega sodelovanja pešca v prometu. 

Literatura

1. WHO. (2020). WHO guidelines on physical activity and sedentary behaviour. Pridobljeno iz https://www.who.int/europe/publications/i/item/9789240014886. 
2. Hillman, C. H., Erickson, K. I. in Kramer, A. F. (2008). Be smart, exercise your heart: exercise effects on brain and cognition. Nature Reviews Neuroscience, 9(1), 58–65. https://doi.org/10.1038/nrn2298