Otroci so premalo gibalno dejavni in preveč odvisni od avtomobilov

Urška Kereži

Redno gibanje ne razvija le otrokovih telesnih zmogljivosti, temveč pomembno vpliva tudi na njegove kognitivne sposobnosti, učni uspeh, samozavest, socialne veščine in duševno zdravje. Raziskave jasno kažejo^1,2,3, da gibalna dejavnost pospeši krvni obtok, vpliva na spremembe nevrotransmitorjev v možganih, uravnava krvni pritisk, pospeši delovanje srca in pljuč, zmanjšuje preveliko telesno maso, znižuje stres in posledično izboljša razpoloženje, povečuje psihološko zdravje in aerobno vzdržljivost ter lahko neposredno vpliva na spremembo kognitivnih sposobnosti.

Žal pa danes tudi velik delež kratkih poti opravimo z avtomobilom. Raziskava potovalnih navad v Ljubljanski urbani regiji, ki jo je opravil Inštitut za politike prostora (IPoP), je denimo pokazala, da v Mestni občini Ljubljana z avtomobilom opravimo kar polovico vseh poti krajših od 3 km, v okoliških občinah je kar 50,9 % poti, opravljenih z avtomobilom, krajših od 2 km, 21,5 % pa jih je krajših celo od enega kilometra. To je razdalja, ki jo prehodimo v dobrih 10 minutah.

Rezultati raziskave, izpeljane v okviru študije ARTOS ^4,5,6,7, ki je vključevala 1102 slovenska otroka, so vendarle spodbudnejši - skoraj polovica učencev predmetne stopnje prihaja in odhaja iz šole gibalno dejavno. Torej bodisi peš, s kolesom, rolerji, skirojem ali rolko. Kar je podobno kot v nekaterih drugih državah, a je delež slovenskih gibalno dejavnih otrok še vedno precej nižji od držav, kjer je prevoz s kolesom tradicionalni način prihoda in odhoda v šolo, službo ali po drugih opravkih (npr. Nizozemska, Danska).

Vožnja z avtomobilom pa nima negativnih posledic le na zdravje, tudi na okolje. Avtomobili namreč onesnažujejo zrak, povzročajo hrup, zasedajo prostor in ogrožajo varnost pešcev ter kolesarjev. Poleg tega otroci, ki se v šolo vozijo z avtomobilom, zamujajo priložnosti za vsakodnevno gibanje, druženje s sovrstniki in spoznavanje svojega okolja.

Pešbus in Bicivlak sta odlična rešitev

Kako bi torej bilo, če bi se otroci v šolo odpravili skupaj, peš ali s kolesom, v spremstvu odraslih, po vnaprej določenih in označenih poteh? Prav to je namreč ideja projekta Pešbus in Bicivlak, ki ga vodi IPoP v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto. Gre za organizirani obliki hoje v šolo s spremstvom, ki spodbujata aktivno mobilnost, zdravje, varnost in druženje otrok. Pešbus je namenjen otrokom, ki hodijo v šolo peš, Bicivlak pa otrokom, ki se vozijo s kolesom. Oba potekata po podobnem principu - otroci se zberejo na dogovorjenih postajah, kjer jih čaka odrasli spremljevalec, in se skupaj odpravijo v šolo po začrtani in označeni poti. Na poti pobirajo vrstnike, ki se jim pridružijo na postajah. Tako se med seboj spoznavajo, zabavajo in učijo pravilnega vedenja v prometu.

Pešbus in Bicivlak imata številne prednosti tako za otroke in starše kot šole in občine. Otroci se na svežem zraku razgibajo, izboljšajo telesno, duševno in kognitivno »kondicijo«, razvijajo samostojnost in odgovornost, navežejo nova prijateljstva in pridobijo več samozavesti. Starši prihranijo čas in denar, ki bi ga sicer porabili za vožnjo otrok v šolo, hkrati pa prispevajo k zmanjšanju prometnih zastojev in onesnaženja. Medtem ko lahko šole s Pešbusom in Bicivlakom izboljšajo svojo podobo v javnosti, povečajo zadovoljstvo in motivacijo učencev ter učiteljev, spodbujajo sodelovanje med starši in lokalno skupnostjo ter izpolnjujejo cilje kurikula za športno vzgojo. Občine pa lahko s Pešbusom in Bicivlakom promovirajo trajnostno mobilnost, zdravje in kakovost življenja, izboljšajo varnost in dostopnost pešcev in kolesarjev, zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in se vključijo v evropske pobude, kot je Evropski teden mobilnosti.

Kako hodimo v šolo?

Če vas je zamikalo, da bi se pridružili projektu Pešbus in Bicivlak, imate zdaj odlično priložnost. V okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto je po novem pripravljena spletna platforma za beleženje načina hoje v šolo. Platforma Kako hodimo v šolo? s pomočjo prosto dostopnih navodil in zbirnih tabel omogoča, da lahko šole in občine v treh preprostih korakih preverijo, kakšne so potovalne navade šolarjev in kako bi želeli hoditi v šolo, če bi lahko izbirali sami. S pridobljenimi podatki pa lahko šole in občine začnejo s prebivalci in lokalno skupnostjo načrtovati urejanja prometa, prijaznega in v prid šolarjem. Podatki, posredovani ekipi programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, se naložijo na spletno platformo, medsebojno primerjajo in posodabljajo. Tako lahko šole in občine tudi spremljajo napredek in učinke svojih prizadevanj na področju aktivne mobilnosti.

Za več informacij in gradiv o projektu Pešbus in Bicivlak obiščite že omenjeno spletno stran IPoP, kjer boste našli tudi priročnik za organizacijo spremljana hoje v šolo, navodila za uporabo platforme Kako hodimo v šolo? oziroma prisluhnete izkušnjam s Pešbusom in Bicivlakom. Če želite sodelovati v nacionalnem projektu, ki spremlja način hoje otrok v šolo, vas prijazno spodbujamo, da že to jesen poskusno zberete podatke in jih do 30. novembra 2023 posredujete ekipi programa Aktivno v šolo in zdravo mesto. Lahko pa si ogledate video, kako s Pešbusom in Bicivlakom  otroci prihajajo v Osnovno šolo Koseze.

Kako se vključite v projekt?

Prvi korak je, da se obrnete na ekipo programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki vam bo pomagala pri organizaciji in izvedbi projekta. Dosegljivi so na e-naslovu info@aktivnovsolo.si oz. na ipop@ipop.si ali telefonski številki +386 (0) 590 63 683. Posredovali vam bodo vse potrebne informacije, gradiva in podporo za uspešen začetek.

Drugi korak je, da se dogovorite z ravnateljem, učitelji in starši o sodelovanju v projektu. Pomembno je, da pridobite njihovo podporo, saj gre za skupinsko delo, ki zahteva angažiranost in koordinacijo vseh vpletenih. Predstavite jim cilje in koristi projekta, pokažite primere dobrih praks iz drugih šol in občin ter jih povabite na sestanek, kjer boste skupaj načrtovali in organizirali projekt.

Tretji korak - izberite poti in postaje. To lahko storite s pomočjo platforme Kako hodimo v šolo?, ki vam omogoča, da na zemljevidu označite lokacije, kjer živijo otroci, kje se nahaja šola in kje so možne postaje. Platforma vam bo tudi predlagala najprimernejše poti, ki so varne, kratke in zanimive. Tako poti kot postaje pa seveda lahko prilagodite vašim potrebam in željam, pri tem pa upoštevajte naslednje kriterije:

Poti naj bodo čim bolj …

• ravne, brez strmih vzponov in spustov, ki bi lahko utrudijo otroke,
• varne, brez nevarnih križišč, prehodov in ovir, ki bi lahko ogrozili otroke,
• zelene, brez prevelike izpostavljenosti prometu, hrupu in onesnaženju, ki bi lahko škodovali zdravju otrok,
• zanimive, z različnimi znamenitostmi, naravnimi in kulturnimi elementi, ki lahko otrokom popestrijo potovanje.

Četrti korak je, da določite urnik in spremljevalce. Platforma Kako hodimo v šolo? vam omogoča, da na zemljevidu označite čas in trajanje potovanja za vsako pot in postajo. Pomagala vam bo tudi pri iskanju in koordinaciji prostovoljcev, ki bodo spremljali otroke na poti v šolo. Lahko so starši, stari starši, učitelji, vzgojitelji, študenti, upokojenci, policisti, gasilci, športniki, kulturniki, lokalni prebivalci ali drugi, ki so pripravljeni pomagati pri projektu. Pri tem upoštevajte naslednje kriterije:

• Urnik naj bo čim bolj prilagojen potrebam in željam otrok in staršev, tako da bo Pešbus in Bicivlak privlačen in udoben način potovanja v šolo, ter
• reden in zanesljiv, da bodo otroci in starši vedeli, kdaj in kje se lahko pridružijo Pešbusu in Bicivlaku.
• Spremljevalci naj bodo čim bolj usposobljeni in odgovorni, tako da bodo zagotovili varnost in dobro počutje otrok na poti v šolo, ter
• prijazni in zabavni, da bodo vzpostavili dober odnos z otroki ter jih spodbujali k aktivnosti in druženju.

Peti korak je, da Pešbus in Bicivlak tudi izvedete. Platforma Kako hodimo v šolo? omogoča, da spremljate in beležite število otrok ter njihovo zadovoljstvo in mnenje o projektu. Omogoča tudi primerjanje rezultatov z drugimi šolami in občinami, ki sodelujejo v projektu, ter delitev izkušenj in dobrih praks z drugimi. Pri tem pa upoštevajte naslednje kriterije:

Izvedba naj bo čim bolj:

• kakovostna in profesionalna,
• zabavna in raznolika, da boste privabili in obdržali zanimanje ter motivacijo otrok,
• participativna in vključujoča, da boste spodbudili sodelovanje in pripadnost otrok, staršev, učiteljev, odločevalcev na občini in drugih deležnikov pri projektu Pešbus in Bicivlak,
• evalvacijska in reflektivna, da boste ocenili učinke in koristi projekta ter se iz svojih dosežkov in izzivov veliko naučili.

Otroci vam bodo hvaležni.

Literatura:

1. Janssen I, Leblanc AG. Systematic review of the health benefits of physical activity and fitness in school-aged children and youth. Int J Behav Nutr Phys Act. 2010;7:40. doi: 10.1186/1479-5868-7-40.
2. Chaddock L, Pontifex MB, Hillman CH, Kramer AF. A review of the relation of aerobic fitness and physical activity to brain structure and function in children. J Int Neuropsychol Soc. 2011;17(6):975-985. doi: 10.1017/S1355617711000567.
3. Tomporowski PD, Davis CL, Miller PH, Naglieri JA. Exercise and Children’s Intelligence, Cognition, and Academic Achievement. Educ Psychol Rev. 2008;20(2):111-131. doi: 10.1007/s10648-007-9057-0.

4. Starc G, Kovač M, Strel J, et al. The ACDSi 2014-a decennial study on adolescents’ somatic, motor, psychosocial development and healthy lifestyle: Study protocol. Anthropol Notebooks. 2015;21(3):107-123.

5. Jurak G, Kovač M, Starc G. The ACDSi 2013–The Analysis of Children’s Development in Slovenia 2013: Study protocol. Anthropol Notebooks. 2013;19(3):123-143.

6.  Sember V, Starc G, Kovač M, Golubič M, Jurak G. Spremenimo slabo prakso »dostavljanja« otrok v šolo. Sport Rev Za Teor Prakt Vprasanja Sport. 2019;67.

7. Jurak G, Sember V, Starc G, Kovač M, Otrok naj gre v šolo peš ali s kolesom. 2019. Dostopno na tem spletnem naslovu.