Prednosti in pasti tehnologije v izobraževanju

Prof. dr. Marjeta Kovač¹

Urška Kereži¹

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport¹

Unescovo poročilo z naslovom "Tehnologija in izobraževanje: od marginalizacije do moči" med drugim ugotavlja, da tehnologija lahko omogoči dostop do izobraževanja milijonom, ki bi sicer bili zanj skoraj gotovo prikrajšani. Med njimi so denimo ljudje s posebnimi potrebami, ki živijo na oddaljenih, težko dostopnih lokacijah ali v kriznih razmerah, kot je bila pandemija COVID-19. Tehnologija lahko tudi sicer izboljša kakovost in učinkovitost izobraževanja, a le, če je podprta z ustreznimi pedagoškimi pristopi, usposabljanjem učiteljev in dobro infrastrukturo. Na ta način spodbuja razvoj digitalnih veščin, ki so ključne za uspeh v vsaki sodobni družbi.

Po drugi strani pa Unescovo poročilo opozarja, da tehnologija sama po sebi še ne zagotavlja boljših učnih rezultatov, če ni prilagojena potrebam in sposobnostim učencev. Še več - neenakosti v izobraževanju lahko celo poveča, če ni dostopna in privlačna za vse. Med pandemijo COVID-19 je tako kar 31 odstotkov učencev ostalo brez izobraževanja, od tega 72 odstotkov najrevnejših.  Nenazadnje lahko tehnologija predstavlja tudi tveganja za varnost, zasebnost, etiko in kakovost izobraževanja, če ni ustrezno regulirana in nadzorovana.

Priporočila za uporabo v izobraževanju

Da bi se negativnim vplivom tehnologije v čim večji meri izognili, Unescovi strokovnjaki predlagajo vrsto priporočil za boljšo uporabo v izobraževanju, ki temeljijo na načelih človekovih pravic, vključevanja, trajnosti in inovativnosti. Nekatera od teh so:

• Zagotoviti dostop do tehnologije in interneta vsem učencem in učiteljem, zlasti v ruralnih in marginaliziranih območjih.
• Razviti nacionalne strategije za digitalno izobraževanje, ki vključujejo cilje, standarde, politike, zagotovljena finančna sredstva in evalvacije.
• Usposobiti učitelje za učinkovito in ustvarjalno uporabo tehnologije v učnem procesu, ob upoštevanju različnih potreb in stilov učenja učencev.
• Spodbujati kritično mišljenje, medijsko pismenost in digitalno državljanstvo med učenci, da bi se lahko varno in odgovorno vključevali v digitalno okolje.
• Podpirati razvoj in uporabo odprtih izobraževalnih virov, ki so kakovostni, relevantni, prilagodljivi in dostopni.
• Sodelovati z različnimi deležniki, kot so civilna družba, zasebni sektor, akademska sfera in mednarodne organizacije, da bi izkoristili sinergije in izmenjali dobre prakse.

Poročilo je dostopno na spletni strani Unesca in vsebuje tudi primere dobrih praks iz različnih držav, med njimi tudi Slovenije, ki je bila pohvaljena za svojo strategijo digitalne preobrazbe.

Osrednja sporočila Unescovega poročila

• Nepristranskih dokazov o vplivu tehnologije na izobraževanje primanjkuje, saj se tehnologija razvija hitreje, kot jo lahko evalviramo – produkti se v povprečju zamenjajo vsakih 36 mesecev, večina raziskav pa prihaja iz najbogatejših držav in od teh, ki se ukvarjajo s prodajo produktov.
• Tehnologija omogoča izobraževanje milijonom, predvsem tistim s posebnimi potrebami, na težko dostopnih lokacijah, preprečila pa je tudi kolaps izobraževalnega sistema med pandemijo COVID-19. Hkrati je tehnologija tudi izključujoča, kar se je pokazalo že med pandemijo - 31 odstotkov učencev je ostalo brez izobraževanja, od tega 72 odstotkov najrevnejših.
• V določenih kontekstih lahko tehnologije v izobraževanju izboljšajo nekatere načine učenja, saj so izjemno povečale dostop do virov poučevanja in učenja, bi se pa morale bolj osredotočiti na rezultate učenja, kot na digitalne vložke (sama oprema brez ustrezne prilagoditve učnemu procesu ne bo izboljšala učenja). Prav tako ni treba, da je napredna, da bo učinkovita; če je neprimerna, pa ima lahko negativen učinek.
• Izobraževalni sistemi težko dohajajo hiter tempo sprememb v razvoju tehnologij - države so začele določati digitalne veščine, ki so prioritetne v učnem sistemu; učenci velikokrat nimajo priložnosti za delo z digitalnimi tehnologijami v šolah; učitelji niso ustrezno usposobljeni in samozavestni pri poučevanju s pomočjo tehnologije; veliko držav nima dovolj kapacitet za povezavo podatkovnih sistemov.
• Spletne vsebine so v porastu, niso pa dovolj regulirane, predvsem na področju kontrole kakovosti in raznolikosti.
• Tehnologija se velikokrat kupuje za mašilo razkoraka, brez upoštevanja dolgoročnih stroškov – na področju nacionalnega proračuna, za dobro otrok, za dobro našega planeta.

Kaj pa slovenski učitelji, še posebej učitelji športne vzgoje?

Danes je digitalna kompetenost ena temeljnih kompetenc sodobnega učitelja.¹ Podatkov, kakšna je njihova digitalna kompetenost, nimamo, raziskava TALIS (Teaching and Learning International Study) ² (vanjo so bili vključeno učitelji, ki poučujejo v zadnjem triletju osnovne šole in v srednjih šolah iz 48 držav) pa je leta 2018 pokazala, da so slovenski učitelji, vključeni v raziskavo, v povprečju starejši od ostalih (njihova povprečna starost je 46 let (OECD 44 let), več kot 39 % učiteljev v Sloveniji pa je starih 50 let in več (povprečje OECD je 34 %) in da so bistveno manj naklonjeni vpeljavi digitalnih tehnologij v pouk kot učitelji drugih držav.

Kaj označuje digitalno kompetentnega učitelja?

Digitalni okvir kompetenc učiteljev¹ navaja:

1. Tehnične spretnosti za uporabo digitalnih tehnologij (DT),
2. Sposobnost uporabe DT na razmišljujoč način za delo, študij in vsakdanje življenje pri različnih splošnih in poklicnih dejavnostih,
3. Sposobnost kritične ocene DT,
4. Motivacijo za sodelovanje pri uporabi digitalnih orodij in pri opolnomočenju učencev za kritično uporabo DT.

Pri športni vzgoji že vrsto let nekateri učitelji vključujejo različne DT v pouk. Z njimi si lahko pomagajo pri:

1. pisanju letnih priprav na pouk, učnih priprav, različnih poročil,
2. analizi podatkov telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti (športnovzgojni karton, kjer Fakulteta za šport za posamezne šole obdela podatke na nacionalni ravni, staršem pa ponudijo vključitev v MojSLOfit sistem),
3. spremljavi intenzivnosti vadbe oz. gibalnega vzorca učencev (z merilniki porabe energije, pametnimi zapestnicami),
4. multimedijski podpora pedagoškemu procesu (ponazoritve gibanja s pomočjo videogradiv, animacij, kinogramov ipd., spremljanje, vrednotenje in ocenjevanje športnih znanj, posredovanje teoretičnih informacij prek spletnih učilnic),
5. lastni statistični obdelavi podatkov za celotno šolo (npr. znanje plavanja učencev) in interpretaciji podatkov (s pomočjo grafičnih poročil ipd.),
6. vodenju in spremljanju rezultatov tekmovanj (razredna in šolska tekmovanja, lige, kros ipd.),
7. komunikaciji z drugimi učitelji in starši prek e-pošte oz. spleta in z učenci/dijaki prek spletnih učilnic.

Učenec lahko DT uporabi za:

1. izdelavo gradiv (didaktičnih plakatov, učnih lističev, portfolija - mape dosežkov učencev) ali kot pomoč pri projektnem učnem delu, raziskovalnih ali seminarskih nalogah …;
2. izboljšanje teoretičnega znanja, npr. z reševanjem kvizov v e-učilnici;
3. hitrejše gibalno učenje s pomočjo opazovanja in refleksije posnetkov lastne izvedbe;
4. prepoznavanje napak in samoevalvacija svojih gibalnih izvedb prek videoposnetkov;
5. spremljavo gibalne dejavnosti in telesne zmogljivosti s pomočjo merilnikov srčne frekvence, pametnih zapestnic, ur, telefonov …

Pomembno je, da se učitelji zavedajo, da je uporaba DT smiselna in da lahko pripomore h kakovostnejšemu pouku, vendar le, če ima šola ustrezno tehnologijo (dovolj tehnologije, ki brezhibno deluje) in če učitelj:

1. pozna značilnosti posamezne DT,
2. obvlada delo z njo in
3. jo zna vključiti v pouk tako, da njegova uporaba pomembno prispeva k doseganju ciljev pouka tako pri razumevanju snovi kot pri ekonomizaciji pouka.

V letu 2020 smo v Sloveniji opravili raziskavo TALIS 2018 o uporabi IKT za poučevanje ter ji dodali hitri zajem novih podatkov od učiteljev o poučevanju na daljavo pomladi 2020, ki podatke iz 2018 dopolnjuje z novimi izkušnjami. Vabimo k branju. 

Priporočilo:  Pred poukom vedno preveri delovanje tehnologije.

Literatura:

¹ Digital Competence Framework for Educators (DigCompEdu). (2017). https://ec.europa.eu/jrc/en/digcompedu

² 2018 TALIS Results: Teachers and School Leaders as Lifelong Learners and Valued Professionals. https://www.oecd.org/education/talis/