Do dobre energije brez energijskih pijač

Raziskovalna skupina SLOfit

»Nobenega dobrega razloga ni, da bi otroci in mladostniki pili energijske pijače, a ravno oni so največji porabniki teh pijač, poraba med njimi pa zaskrbljujoče narašča. Tako starši kot mladi se premalo zavedajo tveganj,« je ob akciji s sloganom »Do dobre energije brez energijskih pijač«, ki opozarja, da energijske pijače niso primerne za otroke in mladostnike, povedala Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. Slednje namreč »na hitro poživijo uporabnika, dolgoročno pa izjemno slabo vplivajo na njegovo zdravje in energijo za spopadanje z vsakodnevnim stresom in drugimi izzivi. Pravilni odmerek za ohranjanje ustrezne življenjske energije je tako le vsakodnevna telesna vadba, kjer se preznojimo in globoko zadihamo« je ob tem jasen prof. Gregor Jurak s Fakultete za šport.

Pije jih vsak peti 11-letnik in že vsak drugi 15-letnik

Žal pa sveži podatki raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje - Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC, 2022) kažejo, da energijske pijače pije kar 40,9 % mladostnikov. Dr. Urška Blaznik pojasnjuje: »Energijske pijače pije vsak peti 11-letnik in že vsak drugi 15-letnik. Podatki tudi kažejo, da je odstotek tistih, ki pijejo energijske pijače, značilno višji med fanti (46,7 %) kot dekleti (35,2 %) in med starejšimi kot med mlajšimi mladostniki (11-letniki: 19,5 %, 13-letniki: 37,1 %, 15-letniki: 52,7 %, 17-letniki: 52,3 %). Najvišji odstotek pitja energijskih pijač ugotavljamo pri 17-letnih fantih, med katerimi jih energijske pijače pije že več kot polovica (60,3 %). Zanimivo pa je, da se je v obdobju 2014-2022 znižal odstotek 13-letnih fantov, povišal pa odstotek 11- in 13-letnih deklet, ki uživajo energijske pijače.«

Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje dodajajo: »Ista raziskava kaže, da je le približno petina (19,7 %) mladostnikov vse dni v tednu telesno dejavnih vsaj eno uro na dan skladno s priporočili in da se odstotek redno telesno dejavnih mladostnikov znižuje, slabšajo pa se tudi rezultati na področju spanja mladostnikov. Le nekaj več kot tretjina (38,7 %) 11- in 13-letnikov in približno petina (19,3 %) 15- in 17-letnikov spi med šolskimi dnevi v skladu s priporočili.«

Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije, o ugotovitvah njihove ankete: »Energijske pijače nemalokrat otrokom ponudijo kar starši sami, misleč, da gre le za eno od brezalkoholnih pijač. Prav tako je problematično agresivno oglaševanje energijskih pijač. Pojavljajo se namreč kot promotorji športnih dogodkov in sponzorji uspešnih športnikov, kar daje mladostnikom in tudi staršem vtis, da so energijske pijače primerne za uživanje med športno aktivnostjo.«

Zakaj energijske pijače niso običajne brezalkoholne pijače?

Slednje pojasnjujeta Denis Baš, dr. med. spec. ped., iz Sekcije za primarno Pediatrijo, in prof. dr. Mojca Juričič, iz Sekcije za šolsko, študentsko in adolescentno medicino, pri Slovenskem zdravniškem društvu: »Vnos čezmernih količin kofeina, povezan s pitjem energijskih pijač, kratkoročno vodi v spremenjen ritem bitja srca, višji krvni tlak, razburjenost, nervozo, tesnobo, glavobole, dehidracijo, bolečine v trebuhu, dolgoročno pa v povečano izločanje stresnih hormonov in težave s spancem. Zaradi dodanega sladkorja so slednje povezane tudi s tveganjem za prekomerno telesno maso, nastankom sladkorne bolezni tipa 2 in propadanjem zob. Vplivajo na delovanje živčnega sistema, srca in ožilja, prebavnega sistema in mišic.«

Strokovnjaki zato poudarjajo, da je uživanje energijskih pijač ob večjih telesnih naporih oz. ob intenzivni vadbi še posebej tvegano. »Ne zamenjujmo energijskih pijač s športnimi napitki, ki so namenjeni nadomeščanju izgubljenih snovi med naporno vadbo. Zaradi povečanega znojenja med vadbo in diuretičnega učinka kofeina lahko pride do hude dehidracije, močnejšega in hitrejšega bitja srca in zapletov delovanja srčne mišice, lahko se sprožijo srčne aritmije,« pove dr. Nina Makuc iz Slovenske antidoping organizacije.

Pa športni napitki?

»Pri otrocih in mlajših mladostnikih, še posebej tistih, ki so vključeni v športne programe, je zaradi povečane telesne aktivnosti in s tem povečanega tveganja dehidracije pomemben zadosten vnos tekočine preko celega dneva. V večini primerov pri otrocih in mladostnikih za pokritje potreb po vnosu tekočine zadostuje voda. Po športnem napitku naj  posežejo v primeru dalj časa (90 min in več) trajajoče intenzivne vadbe v oteženih okoliščinah (v visoki vročini, visoki vlažnosti zraka), kadar so spontano aktivni že pred vadbo ali vadbo pričnejo s pomanjkanjem tekočine v telesu. Energijske pijače poleg visoke vsebnosti sladkorja in kofeina, praviloma vsebujejo številne zeliščne izvlečke, tavrin, glukoronolakton, l-karnitin, aminokisline, arome in druge substance, ki so za otroke in mladostnike nepotrebne in potencialno škodljive. Za razliko od energijskih pijač športne napitke uvrščamo v kategorijo športne prehrane in predstavljajo predvsem z elektroliti (natrij, kalij, klor, kalcij, itd.) in ogljikovimi hidrati (glukoza, fruktoza, maltodekstrin) obogatene napitke, ki so namenjeni uživanju med vadbo. V zadnjih letih se na trgu pojavljajo tudi športni napitki, ki vsebujejo druge učinkovine in po sestavi niso podobni »tradicionalnim« športnim napitkom. Otroci in starši naj bodo zato zelo  pozorni, da športni napitki ne vsebujejo stimulansov in dodatkov, ki naj bi povečali zmogljivost in niso primerni za otroke in mladostnike,« zaključujejo na Olimpijskem komiteju Slovenije Slovenije  ̶  Združenju športnih zvez. 

Za ustrezno preskrbo s tekočino otroci in mladostniki dnevno potrebujejo približno 1,5 litra tekočine. Najboljši so voda, nesladkani čaji, v primeru povečanih potreb pa z vodo razredčeni 100 % sadni in zelenjavni sokovi. Za dobre telesne in miselne sposobnosti svojih otrok pa naj starši skrbijo tako, da bodo jedli zdravo, raznovrstno hrano, da bodo dovolj telesno dejavni, pa tudi, da bodo imeli pogoje za zadosten in kakovosten spanec ter počitek oz. regeneracijo.

Koordinator akcije je Ministrstvom za zdravje ob Fakulteti za šport pa v njej sodelujejo še Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Sekcija za primarno pediatrijo, Sekcija za šolsko, študentsko in adolescentno medicino, Inštitut za nutricionistiko, Olimpijski komite Slovenije  ̶  Združenje športnih zvez, SLOADO  ̶  Slovenska antidopinška organizacija ter Zveza potrošnikov Slovenije, ob podpori nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z zdravjem mladih.