Organizirana vadba najmlajših s starši

Katarina Bizjak Slanič¹ in prof. dr. Marjeta Kovač²

¹ OŠ Janka Glazerja, Ruše

² Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Otroštvo predstavlja ključno obdobje za ustrezen gibalni razvoj.¹ V zgodnjem otroštvu otroci spontano razvijajo gibalne sposobnosti  in spoznavajo temeljne gibalne vzorce oziroma spretnosti, kamor poleg osnovne hoje uvrščamo še teke, skoke, lazenja, plazenja, visenja, plezanja itd. Kasneje otroci začnejo ustvarjati širši izbor gibalnih spretnosti skozi igro, njihova izvedba pa postaja z leti bolj tekoča, usklajena  in izpopolnjena.^1-4 Mnogi raziskovalci s področja gibalnega razvoja otrok zato poudarjajo ne le pomen proste igre, pač pa tudi vključevanja v kakovostno organizirano vadbo v zgodnjem otroštvu, ki pospešuje gibalni razvoj in omogoča ustrezno gibalno kompetentnost otroka. ^1-3

Zato številni ponudniki organizirajo za najmlajše skupno vadbo otrok in staršev. V te vadbe vključujejo običajno otroke, stare dve do tri leta. Otrok je takrat v tretji fazi  gibalnega razvoja¹, ki jo imenujemo temeljna gibalna faza. Ta faza predstavlja nadgradnjo rudimentarne gibalne faze dojenčka. Temeljna gibalna faza se deli na začetno obdobje, ki traja od drugega do tretjega leta starosti, na osnovno obdobje, ki traja od četrtega do petega leta starosti, in na zrelo obdobje, ki traja od šestega do sedmega leta starosti.

Začetno obdobje temeljne gibalne faze predstavlja otrokove prve ciljno usmerjene poskuse pri izvajanju temeljnih spretnosti. Zaradi radovednosti je dejavno vključen v raziskovanje in eksperimentiranje z gibalnim potencialom svojega telesa. Odkriva, kako izvajati stabilizacijska (npr. drže za ohranjanje ravnotežja) in lokomotorna gibanja (premikanja na različne načine) ter gibanja s pripomočki, najprej ločeno, šele kasneje pa ta gibanja povezuje med seboj. Za njegovo izvedbo je značilno manjkajoče ali nepravilno zaporedje posameznih delov gibanja, izrazito omejena ali pretirana uporaba telesa ter slab ritem in pomanjkljiva skladnost (koordinacija) gibanja.

Čeprav nekateri otroci lahko dosežejo te faze predvsem skozi zorenje in z minimalnimi vplivi okolja, jih večina potrebuje tudi priložnosti za vadbo in okolje, ki spodbuja učenje. Zato lahko v ustrezno opremljenih vadbenih prostorih otroci dobijo številne priložnosti za razvoj svojih potencialov. Ob tem se pri premagovanju ovir spontano odzivajo  s čedalje boljšim gibalnim nadzorom in vključevanjem različnih gibalnih sposobnosti (ožja površina za razvoj ravnotežja; naklon, ki zahteva lazenje, plazenje ali plezanje in ob tem vključevanje vseh večjih mišičnih skupin; oprijem stopala pri hoji po ovalni žrdi za krepitev drobnih mišic stopalnega loka in razvoj ravnotežja …). Pri njihovih poskusih jim pomagajo starši, ki naj dopustijo, da otroci na svoj način, a čim bolj samostojno premagujejo ovire. Vaditelji (najbolje je, če so končali študijski program športna vzgoja, saj so tam dobili številna znanja, kako organizirati vadbo najmlajših) pa s postavitvijo orodij in pripomočkov v prostoru ustvarjajo priložnosti za vadbo in dajejo staršem navodila ter pojasnila, kako okolje vpliva na otrokov razvoj. 

Za bralce revije Cicido  je profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič pripravila nekaj primerov in pojasnil, kaj ponuja organizirana vadba v dobro opremljenem prostoru najmlajšim otrokom.  

Literatura

¹ Gallahue, D. L., Ozmun, J. C. in Goodway, J. D. (2012). Understanding motor development: infants, children, adolescents, adults (7^th edition). McGraw-Hill.

² Haywood, K. M. in Getchell, N. (2020). Life span motor development (7^th edition). Human Kinetics.

³ Malina, R. M., Bouchard, C. in Bar-Or, O. (2004). Growth, Maturation, and Physical Activity (2^nd edition). Human Kinetics.

⁴ Videmšek, M. (2018, Oktober 19). Ali se vaš otrok ustrezno gibalno razvija? SLOfit. https://www.slofit.org/slofit-nasvet/ArticleID/156/Ali-se-va%C5%A1-otrok-ustrezno-gibalno-razvija