Alternativi načini preverjanja in ocenjevanja znanja pri športni vzgoji vključujejo tako ocenjevanje gibalnih spretnosti kot teoretičnih znanj

Prof. dr. Marjeta Kovač in prof. dr. Gregor Jurak

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Učitelji imajo večkrat težave, kako oceniti praktično in kako teoretično znanje učencev. Zaradi večdimenzionalnosti učenja je treba poučevanje in ocenjevanje obeh vrst znanja povezati in ju ne obravnavati ločeno. Teoretično znanje mora podpirati usvajanje praktičnih znanj,^1-2 zato navajamo dva primera povezovanja teoretičnih in praktičnih vsebin ter način njihovega ocenjevanja, ki ga lahko uporabimo predvsem v srednji šoli^1,3:

Primer 1: Dijaki naj pri določeni športni igri poiščejo psihološke značilnosti posameznih igralcev na določenih igralnih mestih in psihološke dejavnike delovanja skupine. Na podlagi tega naj predvidijo strategije igre, npr. kako doseči gol, koš ali točko pri odbojki; komunikacijo med igralci; nadzorovanje treme pred tekmovanjem; ugotovijo vpliv tehničnega znanja na rezultat v tekmi. S fiziološkega vidika naj s pomočjo merilnikov srčne frekvence ugotavljajo spremembe v obremenitvi v različnih, prilagojenih igralnih situacijah (igra s pasivno ali aktivno obrambo; pri košarki npr. igra 2 : 2, 3 : 3 ali 5 : 5; igra na večjem ali manjšem igrišču). Izmerjene podatke naj uporabijo za načrtovanje vadbe svoje skupine, tako da uporabijo princip progresivne obremenitve, meritve pa nato ponovijo, da ugotovijo, kakšni so napredki. Med igro naj beležijo napake in prekrške, vlogo napada in obrambe na igralno uspešnost, ob tem pa naj ugotavljajo, na kakšne načine poteka socializacija v skupino in obnašanje posameznih članov.

Ob različnih spremembah igralnih situacij (tudi z omejitvami prostora ali pravil) naj učitelj ustvarja možnosti, da dijaki zaznajo obvladanje gibanja v omejenem prostoru, načine prenosa žoge, zaključka akcije, učinkovitost različnih strategij. Te dejavnosti so pomembnejše za dijakov razvoj kot brezhibno znanje posameznih tehničnih prvin.

Učinek poučevanja bo še večji, če bo dijak svoj napredek spremljal doma z mapo dosežkov. Tako učitelj in dijak dobita številne informacije o dijakovem znanju. Pri tem lahko učitelj preveri dijakovo teoretično znanje tudi s krajšim testom (na učnem lističu) pri skupinski vadbi, esejem, poročilom, ki ga dijak objavi v spletni učilnici. Ustna predstavitev lahko poteka ob plakatu ali s kratkimi odgovori ob koncu ure, kot poročilo o nalogi, objavljeno v spletni učilnici, v panelni debati, z intervjujem pri športnem dnevu ali v šoli v naravi. Vsekakor pa mora biti ustno in pisno preverjanje zasnovano tako, da mora imeti dijak za uspešno rešitev praktične izkušnje. Preverjati in ocenjevati je treba sproti, ob koncu posameznega sklopa. Tak alternativni pristop je priporočljiv predvsem v izbirnem delu programa, ko učitelja nameni posameznemu tematskemu sklopu več ur (npr. 20 do 25).

Prednosti takšnega ocenjevanja so^1,3:

• Povezovanje praktičnega in teoretičnega znanja, kjer je teoretično znanje podpora praktičnemu znanju, hkrati pa je praktično znanje pogoj za razumevanje teoretičnih principov.
• Vse pridobljene izkušnje omogočajo, da lahko dijak sproti zaznava in (samo)ovrednoti svoj prispevek v igri.
• Dijak spozna kompleksnost športnih iger in povezuje različna znanja (fiziologija, psihologija, sociologija, šport …), ki so pomembna za športni dosežek.
• Hkrati zazna pomen sodelovalnih odnosov pri moštvenih športih.

Primer 2: Naslednji primer predstavlja preverjanje in ocenjevanje znanja pri tekaški ali plavalni vadbi ali vadbi za izboljšanje telesne zmogljivosti v fitnesu in napredek v dijakovem tehničnem znanju ter rezultatu. Vadba poteka celotno šolsko leto, dijak pa se samovrednoti na koncu šolskega leta.^1,3

Intervju pred začetkom vadbe (septembra): dijaki naj predvidijo svoja pričakovanja o napredku glede na svoje sposobnosti (rezultat preverjanja), željo po spremembi in vpliv oviralnih dejavnikov (majhen motiv; ne zna si postaviti ciljev; ni v bližini primernih vadbenih površin; neznanje). Nato skupaj z učiteljem opredelijo cilje vadbe in izdelajo načrt, po kakšni poti bodo poskušali izboljšati svoje dosežke. Opredelijo tudi vmesne točke, ko bodo preverjali, ali so na pravi poti in si določijo nagrado za dosežene cilje (npr. sodelovati na malem maratonu, preplavati dva kilometra, izboljšati svojo telesno zmogljivost za 10 %). Pri tem se odločijo tudi, kaj bo vključevala njihova ocena in po kakšnih merilih se bodo ocenili.

Intervju po koncu (junija): Dijaki ovrednotijo svoje delo glede na svojo motivacijo za vadbo, napredek v tekaški oziroma plavalni tehniki, pretečeni oziroma preplavani razdalji, količini izvedb določenih gibalnih nalog (ali izboljšanju splošne telesne zmogljivosti), počutju ob vadbi. Poskušajo razložiti, kako so dosegli cilje oziroma kakšni so bili oviralni dejavniki, da pričakovan napredek ni takšen, kot so ga načrtovali. Pri tem naj razmišljajo še o npr. stereotipnih predstavah o tem, da je šport zdrav. Poiščejo naj primer zdravega in nezdravega ukvarjanja s športom, vlogo motivacije (kakšni cilji nas motivirajo) za vadbo, vlogo napora pri doseganju osebnih ciljev, ustreznosti prehrane in hidracije pri bolj intenzivni vadbi. Sami si tudi določijo oceno na podlagi samovrednotenja.

Prednosti takšnega ocenjevanja so:

• Enakovredno vključuje praktično in teoretično znanje ter ju povezuje v avtentični situaciji.
• Dijak povezuje različna znanja (fiziologija, psihologija, biologija …), ki so pomembna za športni dosežek.
• Hkrati spozna, da je učenje dejaven, ocenjevanje pa formativen proces, saj ovrednoti svoj dosežek in svoje delo.

Uporaba avtentičnih, kompleksnih, vsebinsko »bogatih« nalog ², kjer v ocenjevalna merila vključimo tako gibalno kot teoretično znanje na različnih ravneh, v postopke določanja področij opazovanja in meril pa vključimo tudi dijake^1-2,4, bo za učitelja najprej precejšen strokovni izziv. Ko se dijaki spoznajo s takšnimi alternativnimi načini ocenjevanja, bodo spoznali, kako pomembno je, da znajo analizirati določene situacije in kritično razmišljati o prednostih ter slabostih svojih gibalnih prikazov. Na podlagi lastne spremljave in ovrednotenja napredka v tehniki in rezultatu bodo tako ozavestili oceno kot posledico njihovega sodelovanja in vloženega truda.

Pojasnilo: Izraz učenec uporabljamo tako za osnovnošolce kot srednješolce obeh spolov. Kjer posebej izpostavljamo poučevanje v srednji šoli, uporabljamo izraz dijak za oba spola.

Literatura:

¹ Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (2016). Nekateri alternativni načini ocenjevanja znanja pri športni vzgoji. Šport, 64(1/2), 18-23.

² Hay, P. in Penney, D. (2009). Proposing conditions for assessment efficacy in physical education. European PhysicalEducation Review, 15(3), 389–405.

³ Kirk, D. (2001). Learning and Assessment in Physical Education. Presentation to the Annual Conference of the Physical Education Association of Ireland. Ennis, October 2001. http://www.peai.org/conferences/2001/profdavidkirk.html

⁴ Lopez-Pastor, L. M., Kirk, D., Lorente-Catalan, E., MacPhail, A. in Macdonald, D. (2013). Alternative assessment in physical education: a review of international literature. Sport, Education and Society, 18(1), 57-76.