X
03maj

Ponovna vpeljava programa Zdrav življenjski slog bi lahko korenito pripomogla k pokoronskemu okrevanju zmogljivosti naše mladine

Ponovna vpeljava programa Zdrav življenjski slog bi lahko korenito pripomogla k pokoronskemu okrevanju zmogljivosti naše mladine Novo objavljena študija skupine SLOfit iz Fakultete za šport na Univerzi v Ljubljani je pokazala, da so lahko programi za dvig telesne zmogljivosti, kot je bil v naših šolah Zdrav življenjski slog, ključni pri preprečevanju debelosti v otroštvu. V razvitih državah bi lahko na ta način preprečili epidemijo otroške debelosti.

Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja: zdravje in dobro počutje, kakovostno izobraževanje, partnerstvo za doseganje ciljev

Čeprav so pozitivni učinki uvedbe intervencijskih programov telesne dejavnosti v otroštvu dobro dokumentirani, večina dosedanjih dokazov temelji na kratkoročnih preizkusih učinkovitosti, izvedenih v dobro nadzorovanih okoljih in običajno ne vključujejo obsežne, še manj celotne populacije otrok.

Naravni eksperiment – uvedba programa Zdrav življenjski slog v naših osnovnih šolah – pa je raziskovalni skupini SLOfit ponudil priložnost za preučitev učinkovitosti te populacijske, longitudinalne intervencije na področju telesne zmogljivosti v realnem okolju. V članku, ki je bil objavljen v prestižni znanstveni reviji Obesity so prikazali vpliv te intervencije na indeks telesne mase (ITM) pri otrocih, starih od 6 do 14 let. Med šolskima letoma 2010/11 in 2017/18 je namreč v 216 slovenskih šol z več kot 34.000 sodelujočimi učenci potekala vseslovenska intervencija za povečanje telesne zmogljivosti, njene rezultate pa so raziskovalci primerjali z enakim številom učencev in šol, v katerih intervencije ni bilo.

Program je otrokom od prvega do šestega razreda osnovne šole omogočil dve dodatni uri športne vzgoje in tri otrokom od sedmega do devetega razreda. Omenjene dodatne ure sicer niso bile del obveznih učnih načrtov, a so bile organizirane tako, da so potekale takoj po rednem pouku. V program so se lahko vključili vsi otroci na posamezni šoli, organiziran pa je bil kot izbirni predmet, ki so ga vodili učitelji športne vzgoje. Ti so morali v programu zagotoviti vsaj 12 različnih športov na triletje, pri čemer so imeli prednost trije najbolj uveljavljeni športi v lokalnem okolju. Učence in njihove starše pa so morali osvestiti tudi o zdravi in energijsko uravnoteženi prehrani, omejevanju uživanja prigrizkov in sladkanih pijač ter jih spodbujati k raznoliki prehrani in drugim zdravim življenjskim navadam.

In kaj so pokazali rezultati? Da je bil ITM v intervencijski skupini brez dvoma nižji, in to ne glede na to, kako dolgo je trajalo sodelovanje ali kako visok je bil izhodiščni ITM.

Seveda se je razlika v ITM s trajanjem programa še povečevala, pri čemer so bili največji učinki opaženi po treh do štirih letih sodelovanja, in so bili dosledno večji pri otrocih z debelostjo.

»Rezultati učinkov intervencije Zdrav življenjski slog so potrdili, da lahko uvedba 2-3 dodatnih ur športne vzgoje na teden zagotovi dovolj visoko intenzivne telesne dejavnosti za ponovno uravnoteženje porabe in vnosa energije ter pomembno obrne zaskrbljujoč trend naraščanja debelosti pri otrocih, ki smo mu ponovno priča po letih koronskih omejitev. Raziskovalci smo torej pokazali na rešitev trenutne zelo kritične situacije, na političnih odločevalcih pa je, da pokažejo, koliko jim je mar za prihodnost naših mladih generacij,« je ob predstavitvi rezultatov poudaril so-avtor raziskave dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojni karton, ki je del programa SLOfit za vseživljenjsko spremljanje telesne zmogljivosti, zasnovanega na Fakulteti za šport UL.

Le dovolj intenzivna in redna telesna dejavnost lahko daje tudi dovolj močne impulze, ki v telesu sprožijo procese, ključne za pozitivne spremembe. Zato bi morali biti programi, kot je Zdrav življenjski slog, temelj vsake izobraževalne in zdravstvene politike," dodaja dr. Maroje Sorić, vodilni avtor raziskave in član raziskovalne skupine SLOfit.

Avtorji raziskave z naslovom »Effectiveness of a population-scaled, school-based physical activity intervention for the prevention of childhood obesity« so: dr. Gregor Starc, dr. Moroje Soriću, dr. Gregor Jurak in dr. Shawnda A. Morrison, vsi člani raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, in dr. Petra Jurić iz Fakultete za kineziologijo Univerze v Zagrebu.

Raziskava je marca 2023 objavljena v tiskani izdaji revije Obesity, ki jo izdajaThe Obesity Society (TOS, www.obesity.org), vodilno združenje znanstvenikov in zdravstvenih delavcev, ki si prizadevajo razumeti in odpraviti epidemijo debelosti ter njene škodljive učinke na zdravje, gospodarstvo in družbo.

In kako pomen raziskave ocenjujejo drugi vodilni strokovnjaki na tem področju, ki v njej niso sodelovali? 

Francisco B. Ortega, vodja skupine PROFITH na Univerzi v Granadi

»To je resnično edinstvena raziskava zaradi številnih dejstev.

1) Temelji na celotni populaciji otrok.

2) Narejena je v resničnem okolju, izbran intervencijski program Zdrav življenjski slog pa se lahko prenese na lokalno, regionalno ali nacionalno raven, če za to obstaja posluh oblikovalcev politik. Dober tovrsten primer je tudi z zakonom določena ena ura športne vzgoje dnevno v osnovnih šolah na Madžarskem.

3) Nenazadnje je izvajanje programa Zdrav življenjski slog hkrati tudi trajalo zelo dolgo, kar nam prvič omogoča, da vidimo dolgoročne učinke tovrstnih gibalnih intervencij.

Avtorjem je zato treba priznati izjemno delo in verjamem, da bo imela ta študija velik vpliv na nadaljnje raziskave in še bolj na družbo.«

 

 Justin J. Lang, epidemiolog na kanadskem inštitutu za javno zdravje

»Slovenija je med vodilnimi državami v boju z debelostjo pri otrocih. Avtorji pa so s pričujočo raziskavo pokazali in dokazali tudi, kako pomembno je, da športno vzgojo v kurikulumu po vsej izobraževalni vertikali postavimo na enako raven, kot jo imajo denimo matematika, jeziki in drugi pomembni šolski predmeti. Saj z zagotavljanjem pogojev za zdrav in dejaven življenjski slog pri otrocih in mladostnikih ne bomo le zmanjša tveganja za debelost, boljši bodo tudi kognitivni procesi, zato bodo otroci blesteli še na drugih akademskih področjih. Šole torej dokazano predstavljajo pomembno, če ne kar ključno okolje za boj proti debelosti pri otrocih, ki se začne z dobro načrtovanimi in ciljno usmerjenimi politikami, ki vodijo k večji gibalni pismenosti. Slovenija je tako začrtala pot do učinkovitih rešitev, za uresničitev katerih morajo zdaj slediti še konkretni ukrepi odločevalcev.«

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.