Labirint je zaleten blodnjak, ki ima enega ali več vhodov in le en izhod. Naredite ga lahko sami s širšim lepilnim trakom na tleh stanovanja ali zunaj s kredo na asfaltni površini. Ročaj metle pa je pripomoček, s katerim bo otrok kotalil žogo skozi zapletene poti labirinta. Pri tem bo izboljševal svojo spretnost rokovanja z dvema pripomočkoma in razvijal prostorsko orientacijo, natančnost, pozornost in vztrajnost.
Katarina Bizjak Slanič1 in dr. Marjeta Kovač2
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Ste mogoče z otroki obiskali katerega od koruznih labirintov, ki so zadnja leta zelo priljubljeni v Sloveniji? Ste bili v Krtini, Mariboru , Kranju ali v Trnavi pri Braslovčah? Potem ste gotovo začutili skoraj skrivnostno moč labirinta. Labirint predstavlja blodnjak poti, ki imajo enega ali več vhodov in le en izhod, ki ga je težko najti. Poti se lahko med seboj križajo, imajo slepe ulice, od tistega, ki se znajde v labirintu, pa iskanje izhoda zahteva dobro prostorsko orientacijo, taktično razmišljanje in vztrajnost.
Spletni jezikovni slovar Fran navaja, da je labirint zapletena mreža prehodov, v kateri je težko najti pot in kjer se rado zablodi. V prenesenem pomenu govorimo tudi o labirintu npr. človeške duše, kjer labirint ponazarja zapletenost človekove osebnosti. V zgodovini so predstavljali labirinti zamotan sistem hodnikov in prehodov v stavbah na Kreti ali v starem Egiptu. Najznamenitejši labirint zahodnega sveta je bil labirint kretskega kralja Minosa, v katerem je živel mitološki Minotaver – delno človek in delno bik.
Za začetek lahko naredite precej preprost labirint tudi doma. Že njegova izdelava predstavlja zanimivo izkušnjo za otroka – s širšim lepilnim trakom mora oblikovati sistem poti, po katerih se bo premikal tako, da bo s palico (ročajem metle) vodil žogo. Če naredi labirint zunaj, potrebuje kredo in prazno asfaltno površino. Te je ob nedeljah dovolj v vsakem nakupovalnem središču.
Vodenje žoge s palico (ročajem metle) ponazarja gibanje pri dvoranskem hokeju, zimski različici hokeja na travi. Za otroka je bolj zapleteno, kot vodenje žoge samo z nogo. Tako pridobiva nove gibalne informacije in izboljšuje svoje spretnosti, obenem pa razvija tudi gibalne sposobnosti, predvsem koordinacijo gibanja, še posebej prostorsko orientacijo, in natančnost. Pri vodenju v labirintu mora otrok iskati najbolj optimalno pot v labirintu, žoga pa mu mora čim manjkrat pobegniti čez črte. Pri tem razvija natančnost vodenja žoge z ročajem, ki je »podaljšek« njegovih rok, in pozornost, saj mora uskladiti gibanje vseh delov telesa in kar dveh pripomočkov, ročaja (palice) in žoge. Ker ga v začetku žoga ne bo ravno ubogala, bo z večjim številom ponovitev razvijal tudi vztrajnost, ki jo današnjim otrokom primanjkuje. Z vsakim poskusom bo njegovo gibanje bolj tekoče in učinkovito. Tako bo spoznal, da še vedno velja star sokolski rek: Vaja dela mojstra! To zavedanje mu bo koristilo tudi pri učenju drugih predmetov.
Profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič je za bralce revije Ciciban pripravila tri izzive vodenja žoge skozi labirint, Matic pa je prikazal, kako je sam naredil labirint in se spopadel z gibalnimi izzivi v domači dnevni sobi.
Literatura:
1 Haywood, K. M. in Getchell, N. (2009). Life span motor development (5th edition). Human Kinetics.