X
16nov

Plezanje po toboganu, zakaj pa ne?

Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je za revijo Cicido pripravila prispevek o nekoliko bolj tvegani dejavnosti - plezanju po toboganu. Otroci se hitro naveličajo preprostih dejavnosti, zato je spuščanje po toboganu običajno zanimivo le kratek čas, sami pa najdejo drugačen, bolj izzivalen način, to je vzpenjanje po toboganu.

Katarina Bizjak Slanič1, prof. dr. Marjeta Kovač2
1
OŠ Janka Glazerja, Ruše, 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Igra je otrokova svobodna dejavnost, ki pomembno vpliva na njegov telesni, gibalni, spoznavni, čustveni, socialni, pa tudi moralni razvoj.1-2 V pozitivnem in podpornem okolju namreč predstavlja ključno dejavnost za razvoj otrok v zdrave in kompetentne odrasle.3

Igra vključuje raznovrstne in razgibane dejavnosti, v katerih otrok sodeluje zaradi notranje motivacije in ob njih doživlja pozitivna čustva. Omogoča mu ustvarjalnost, razvija domišljijo, z njo pridobiva nove kompetence, kar pozitivno vpliva na njegovo samozavest.1,2,4

Največkrat otroku ponujamo čim varnejše igralno okolje. Pri tem pozabljamo, da je varno okolje za otroka predvidljivo, zato mu zelo hitro ne predstavlja več pomembnega izziva. Otrok namreč sam spontano preizkuša različne oblike gibanja v okolju, ki mu je na voljo, pri tem pa nenehno išče akcijo, izzive in preverja meje svojih sposobnosti. Okolje mora čim bolj spodbujati možnosti različnih odzivov, saj le tako otrok osmišlja svoje dejavnosti. S ponujanjem samo varnega in predvidljivega okolja najpogosteje ne dosegamo pomembnih vplivov igre na otrokov razvoj, še več, lahko mu tudi škodujemo.3 Zato v zadnjem času strokovnjaki spodbujajo ponovno vključevanje otrok v bolj tvegane, a razvojno ustrezne igre, ki predstavljajo izjemno priložnost za razvijanje otrokovih samoregulacijskih veščin.5-6 Posebej s tvegano igro učimo otroka, da je sposoben reševati probleme s samostojnim sprejemanjem odločitev, obenem pa vseeno sledi pravilom, ki jih postavijo odrasli. Ob tem obvladuje strah, ki ga lahko prenese, in se uči nadzirati svoja čustva.2

Tvegana igra otrokom omogoča, da se dokažejo na več ravneh: gibalno (tako da splezajo nekoliko višje, tečejo hitreje in skočijo dlje ali višje kot običajno), čustveno (pridobivajo občutek za premagovanje oziroma obvladovanje strahu), psihično (otroci se skozi igro učijo, kako reševati težave, odkrivajo lastne meje in okolje okoli sebe, s sprejemanjem odločitev začnejo zaupati vase), spoznavno (ugotovijo, da je mogoče problem rešiti na različne načine, znajo oceniti, kaj je varno oziroma nevarno).5

Na vsakem igrišču običajno stoji tobogan. Spuščanje sede po toboganu je za otroka zabavno, a hitro opazimo, da začne iskati drugačne načine njegove uporabe, npr. s spuščanjem na drugačne načine (leže, namesto sede, z glavo navzdol) ali plezanjem po toboganu. Otroku dopustimo, da pleza po toboganu, saj to predstavlja zanj številne prednosti. Pri tem pa mu postavimo pravila, ki si jih lahko preberete v prispevku Katarine Bizjak Slanič. Hitro boste opazili, kako ga bo plezanje zaposlilo. Ob kančku strahu bo spoznal, da se je težje povzpeti po toboganu navzgor, kot splezati nanj po stopnicah ali lestvi, ob uspešnem podvigu pa bo potem tudi spust po toboganu zanj bolj zabaven.

Viri:     

1Marjanovič Umek, L. in Kavčič, T. (2006). Otroška igra. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre: Od rojstva do vstopa v šolo (str. 41–59). Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
2Ginsburg, K. R. (2007). The importance of play in promoting healthy child development and maintaining strong parent-child bonds. Pediatrics119(1), 182–191.
3Nijhof, S. L., Vinkers, C. H., Van Geelen, S. M., Duijff, S. N., Achterberg, E. J. M., Van Der Net, J., Veltkamp, R. C., Grootenhuis, M. A., Van De Putte, E. M., Hillegers, M. H. J., Van Der Brug, A. W., Wierenga, C. J., Benders, M. J. N. L., Engels, R. C. M. E., Van Der Ent, C. K., Vanderschuren, L. J. M. J. in Lesscher, H. M. B. (2018). Healthy play, better coping: The importance of play for the development of children in health and disease. Neuroscience and Biobehavioral Reviews95, 421–429.
4Gray, P. (2011). The Decline of Play and the Rise of Psychopathology in Children and Adolescents. American Journal of Play, 3, 443–463.
5Sandseter, E. B. H. (2009). Affordances for Risky Play in Preschool: The Importance of Features in the Play Environment. Early Childhood Educational Journal, 36, 439–446, doi: 10.1007/s10643-009-0307-2.
6Yogman, M., Garner, A., Hutchinson, J., Hirsh-Pasek, K., Golinkoff, R. M. in Committee on Psychosocial Aspects of Child and Family Health. (2018). The power of play: A pediatric role in enhancing development in young children. Pediatrics142(3).

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnična urednica: asist. Kaja Meh

Izdajo te publikacije je omogočilo sofinanciranje Fundacije za šport.