X
12avg

Gibalno dejavno poučevanje anatomije s fiziologijo na srednji šoli

Gibalno dejavno poučevanje je mogoče izpeljati tudi v srednji šoli. Predstavljamo takšen primer poučevanja pri predmetu anatomija s fiziologijo na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, s katerim se je zlasti skrajšalo čas sedenja dijakov, hkrati pa so dijaki opravili manj intenzivno vadbo za moč trebušnih mišic in mišic spodnjih okončin.

dr. Neja Markelj1 in Viljemka Kopčavar2
1Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, 2Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo

Gibalno dejavno učenje povečuje pozornost učencev, hkrati zmanjšuje njihov sedeči čas in izboljšuje vedenje dijakov v razredu1, zato je profesorica anatomije s fiziologijo na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo želela preizkusiti, kako bi lahko takšno poučevanje pomagalo dijakom. Idejo je razvila zlasti zaradi njene želje po doseganju višjih kognitivnih ravni dijakov po Bloomovi taksonomiji2. Profesorica je postavila cilje, da dijaki razumejo, kako zgradba sklepa in potek mišic vplivajo na gib ter kako mišice sploh delujejo, da znajo prepoznati delujoče mišice v gibu in da za izbrano mišico znajo izbrati vajo za razteg in krepitev.

Predstavljena ura z gibalno dejavnim poučevanjem se nanaša na vsebine spodnjih okončin in je potekala v učilnici v času anatomije s fiziologijo. V predhodnih urah je profesorica že podala nove vsebine s področja topografije prednjega dela trupa in spodnjih okončin (kosti, sklepe in mišice), na predstavljeni uri pa je sledila  utrjevanje s pomočjo učnega lista in praktičnih nalog. Dijaki so imeli na voljo podlage za vadbo, ki si jih profesorica izposodi v telovadnici.

Dijaki so za vsak sklep ponovili gibanja, ki jih le-ta omogoča, in jih tudi prikazali. Krčenje oz. sprostitev mišice so poskušali začutiti s pomočjo ozaveščanja giba in s pomočjo izvajanja vaj. Naredili so tolikšno število ponovitev posamezne vaje, da so začutili utrujenost mišice. Na podlagi utrujenosti mišice so sklepali, da se je bila ta mišica aktivna in se je torej krčila in omogočila gibanje. Mišico so lahko poimenovali s pomočjo znanja o legi mišic.

Gibalno dejavno poučevanje je skrajšalo čas sedenja dijakov in povečalo čas gibanja, dijaki pa so obenem opravili manj intenzivno vadbo za moč trebušnih mišic in mišic spodnjih okončin. Profesorica ocenjuje, da je bilo pomnjenje snovi na uri večje zaradi pozornosti na dogajanje in zaradi zahtevane miselne dejavnosti. Praktična izvedba vaj je pomagala pri razumevanju in pomnjenju snovi predvsem dijakom s prevladujočim kinestetičnim zaznavanjem, opazovanje izvajanja gibov pa dijakom s prevladujočim vidnim zaznavanjem. Dijakom je gibalno dejavno učenje popestrilo vsakodnevno, večinoma pasivno sprejemanje informacij. Nekateri pa so tudi komentirali, da jim je učenje z gibanjem in občutenjem pomagalo razumeti precej abstraktne in težko razumljive odnose med mišicami, lokacijo njihovih prirastišč in gibanjem, ki ga ustvarijo.

Viri

1Watson, A., Timperio, A., Brown, H., Best, K., & Hesketh, K.D. (2017). Effect of classroom-based physical activity interventions on academic and physical activity outcomes: a systematic review and meta-analysis. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 14, 114.
2Anderson, L.W., Krathwohl, D.R., Airasian, P.W., Cruikshank, K.A., Mayer, R.E., Pintrich, P.R., Raths, J., Wittrock, M.C. (2001). A Taxonomy for Learning, Teaching, and Assessing: A revision of Bloom's Taxonomy of Educational Objectives. New York: Pearson, Allyn & Bacon.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnična urednica: asist. Kaja Meh

Izdajo te publikacije je omogočilo sofinanciranje Fundacije za šport.