V prispevku predstavljava dva načina popestritve kondicijske priprave za otroke med 8. in 12. letom starosti. Prva naloga, pri kateri gre za medpredmetno povezavo z matematiko, je primerna za popestritev učenja računanja. Druga naloga pa preoblikuje biatlon v novo dejavnost. Predstavljene dejavnosti lahko izvajamo v šoli, šoli v naravi ali pa v prostem času. Najbolje jih je izvajati kar zunaj.
Matic Fatur, Sašo Brec
Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani
Računanje je zabavno
Ta dejavnost združuje tek in računanje. Povezani skupaj ponujata izziv, ki poskrbi, da bo otrok 30 minut tekel in se ne bo niti ozrl na telesni in umski napor. Težavnost računov prilagodimo glede na starost otrok. V 2. razred se otroci učijo seštevanja in odštevanja v množici naravnih števil do 100, v 3. razredu pa pride na vrsto poštevanka.
Prazne škatle, na primer za čevlje, razporedimo po parku. V najbolj sredinski so matematični računi. Ostale služijo kot mesta za odlaganje rešenih računov. Otrok vzame en račun iz škatle, izračuna rezultat in ga dostavi v ustrezno škatlo. Na primer račun 2x8 sodi v škatlo, na kateri piše pravilen rezultat (16) ali pa interval v katerega sodi točen rezultat (11 – 20). Nato steče po nov račun, ga odnese v pravo škatlo in tako naprej. Škatle lahko razdelimo na polovice ali tretjine in se na pokrov napiše, za katere rezultate so namenjene.
Igro se lahko popestri tudi s tem, da so škatle skrite in jih mora otrok najprej poiskati. Lahko pa organiziramo tekmovanje, katera ekipa prenese več pravilnih izračunov v pripadajoče škatle. Pri tem račune zapišemo na različne barve, ki pripadajo določeni ekipi.
VIDEO
Atletski biatlon
Biatlon je zimski šport, ki združuje smučarski tek in streljanje z malokalibrsko puško. Sedaj pa spoznajmo atletski biatlon, ki je izpeljanka pravega zimskega biatlona, s tem da za premikanje ne potrebujemo smuči in snega, temveč tečemo. Za streljanje pa ne uporabljamo puške, ampak zadevamo improvizirane tarče, kot so kiji, stožci ali škatle za čevlje. Za ciljanje lahko uporabljamo različne žogice ali naravne premete, kot so storži in kamenčki.
Kot prava biatlonska proga, je tudi proga atletskega biatlona sestavljena iz osnovnega kroga, strelišča in dodatnega kroga. Tekač najprej opravi osnovni krog, ki je speljan po zanimivem in razgibanem terenu v naravnem okolju in lahko vsebuje tudi različne ovire in koordinacijske izzive. Sledi »streljanje«, torej podiranje improviziranih tarč z metanjem predmetov. Število tarč je lahko poljubno, najbolje od 3 do 5, prav tako število poskusov zadevanja. Lahko je število metov enako številu tarč ali pa je število poskusov za enega ali dva večje od števila tarč. Če je naš atletski biatlonec podrl vse tarče, lahko nadaljuje in gre v novi krog. Če pa ni uspel zadeti vseh tarč, mora opraviti toliko dodatnih krogov, kot je število nepodrtih tarč. Tako kot biatlonci lahko tudi mi streljalo iz položaja stoje in leže ali pa tudi sede. Strele lahko izvedemo tudi z ne-dominantno roko.
Vadbo s skupino najlažje izvedemo kot štafeto, pri čemer s pravili pazimo uravnamo ustrezno intenzivnost vadečih. S tem zmanjšamo število potrebnih strelišč ter rešimo problem pobiranja tarč za naslednjega učenca na strelišču. Število štafet naj bo enako številu strelišč, tako da ima vsaka štafeta svoje strelišče. En učenec opravlja naloge na progi drug oz. ostali učenci pa postavijo tarče in žogice nazaj na svoje mesto.
VIDEO