X
21nov.

Ali so programi usposabljanja bližnjica do enake strokovne kompetentnosti v športu?

V slovenskem športu delujejo strokovno izobraženi in strokovno usposobljeni kadri. Med njimi obstajajo precejšnje razlike v dolžini trajanja njihovega učnega programa, njegovem obseg in zaključku, kakor tudi vstopnih pogojih za pristop v program. V praksi in pa ponekod tudi na konceptualni ravni se včasih žal skuša enačiti kompetentnost izobraženega in usposobljenega kadra, zato predstavljamo nekatere bistvene razlike med njima.

dr. Marjeta Kovač in dr. Gregor Jurak
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Kako do poklica na področju športa

V Sloveniji obstajata dve poti, ki omogočata samostojno delo (kot osnovno ali dopolnilno dejavnost) strokovnega delavca na področju športa:

  • usposabljanje po javno veljavnih programih usposabljanja ali
  • izobraževanje po javno veljavnih programih izobraževanja. 1

Vsi strokovni delavci morajo biti poleg ustrezne usposobljenosti ali izobrazbe vpisani v razvid pristojnega ministrstva.1-2

Seznam javno veljavnih izobraževalnih programov na področju športa (trenutno se izvajajo programi športna vzgoja, kineziologija in aplikativna kineziologija, športno treniranje) z njihovimi izvajalci (Univerza v Ljubljani (UL), Fakulteta za šport; Univerza na Primorskem (UP), Fakulteta za vede o zdravju; Univerza v Mariboru (UM), Pedagoška fakulteta) minister objavi na spletni strani pristojnega ministrstva.3

Javno veljavne programe usposabljanj na podlagi Zakona o športu sprejme minister na predlog pristojnega predlagatelja (nacionalne panožne športna zveze (NPŠZ), Olimpijskega komiteja - Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ) in Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paraolimpijskega komiteja (ŠIS-SPK) v skladu z zakonskimi opredelitvami, ko si pridobi mnenje Komisije za akreditacijo programov usposabljanj na področju športa, ki jo imenuje vlada.1 Programe usposabljanja se izvaja za športne programe:

  1. športno treniranje v tistih športnih panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem,
  2. športno rekreacijo,
  3. šport starejših in
  4. šport invalidov.

Ministrstvo nato vpiše sprejete programe usposabljanj v razvid javno veljavnih programov usposabljanj in jih objavi na svoji spletni strani4. Z vpisom v razvid programi usposabljanja pridobijo javno veljavnost.1

Razlike med izobraževalnimi programi in programi usposabljanja so zelo velike

Razlike med programi izobraževanja in usposabljanja na področju športa so v:

  • zakonodaji, ki ureja področje izobraževanja in usposabljanja,
  • načinu potrjevanja programov in njihove evalvacije,
  • zahtevah za izvajalce programov,
  • zahtevah za predavatelje,
  • vpisnih pogoji za tiste, ki se želijo vključiti v program,
  • dolžini trajanja,
  • načinu zaključka,
  • ravni znanj in kompetenc po končanem izobraževanju in usposabljanju.
IZOBRAŽEVANJE USPOSABLJANJE
Zakonodaja, ki ji ureja področje izobraževanja Zakonodaja, ki ji ureja področje usposabljanja
Zakon o visokem šolstvu5 Zakon o športu1
  Pravilnik o usposabljanju strokovnih delavcev v športu6
Izvajalci izobraževalnih programov na področju športa3 Izvajalci programov usposabljanja na področju športa1,6
  • akreditirani visokošolski zavodi5 (UL, UM in UP)
  • akreditacije visokošolskih zavodov se podaljšujejo pri Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu za obdobje petih let
  • nacionalne panožne športne zveze, OKS-ZŠZ, ŠIS-POK
Način potrjevanja izobraževalnih programov5 Način potrjevanja programov usposabljanja1
  • javno veljavne (akreditirane) programe sprejme senat posamezne univerze na predlog senata članice univerze (posamezne fakultete)
  • univerza mora študijske programe akreditirati pri Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu (tako postanejo javno veljavni)
  • akreditacije se podaljšujejo pri Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu (sodelujejo zunanji evalvatorji) vsakih pet let
  • javno veljavne programe sprejme minister
  • z vpisom v razvid javno veljavnih programov usposabljanj postanejo javno veljavni
  • programov ni treba ponovno potrjevati
  • programe spremljajo in evalvirajo prijavitelji sami vsake štiri leta
Predavatelji5 Predavatelji6
  • visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci z ustreznimi habilitacijami, ki jih morajo redno obnavljati
  • nosilci predmetov morajo imeti visokošolsko izobrazbo in kompetence na izbranem področju
  • predavatelji – nosilci predmetov v posebnem delu so lahko tudi usposobljeni kadri z najmanj drugo stopnjo usposobljenosti
Vpisni pogoji v izobraževalne programe5 Vpisni pogoji v programe usposabljanja6
  • za univerzitetne programe splošna matura, za visokošolske poklicna matura in
  • sprejemni izpit
  • končana najmanj triletna poklicna šola
  • starost 18 let
  • lahko so določeni posebni pogoji
Izhodišča za oblikovanje študijskih programov5 Izhodišča za oblikovanje programov usposabljanja6
cilji in izhodišča za oblikovanje študijskih programov se podrobneje določijo v nacionalnem ogrodju visokošolskih kvalifikacij
  • programi imajo obvezne in posebne vsebine
  • obvezne vsebine določi minister, posebne vsebine pa nosilec programa usposabljanja
Dolžina trajanja študija, obseg in zaključek Dolžina trajanja usposabljanja, obseg in zaključek
  • prva stopnja (dodiplomski študijski programi: visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi): tri leta (5400 ur – 180 KT*)
  • druga stopnja (magistrski študijski programi): dve leti (3600 ur – 120 KT; skupaj prva in druga stopnja: 9000 ur – 300 KT)
  • zaključek: diplomsko oz. magistrsko delo
*KT – kreditne točke (vsaka vključuje 30 ur)
  • prva stopnja (najmanj 80 do največ 160 ur (2,7 do 5,3 KT)
  • druga stopnja (najmanj 100 do največ 650 ur (3,3 KT do 21,7 KT; skupaj od 6 so 27 KT)
  • zaključek: izpit (teoretični in praktični)
Delokrog izobraženega kadra Delokrog usposobljenega kadra
  • s študijskimi programi so določene kompetence in znanja
  • diplomant višješolskega študija lahko načrtuje, organizira, izvaja in spremlja proces športne vadbe1
  • diplomant 1. ali 2. stopnje (visokošolskega ali univerzitetnega študija) lahko načrtuje, organizira, izvaja, spremlja in vrednoti proces športne vadbe1
  • program mora vključevati  kompetence, ki jih pridobi posameznik z uspešno zaključenim usposabljanjem
  • strokovni delavec 1 - izvaja in spremlja proces športne vadbe1
  • strokovni delavec 2 - načrtuje, organizira, izvaja in spremlja proces športne vadbe1

Kot primer, kako velike so razlike med programi izobraževanja in usposabljanja, navajamo samo en sklop obveznih vsebin programov usposabljanja prve stopnje - osnove gibanja človeka v obsegu najmanj 5 ur6. S tem številom ur naj bi strokovni delavec usvojil naslednje standarde znanja:

  • pozna gibalne sposobnosti,
  • pozna fizikalne zakonitosti gibanja,
  • pozna osnove gibalnega nadzora in učenja.

Za usvojitev enakih standardov znanja npr. študent prvostopenjskega študijskega programa športna vzgoja7 posluša naslednje predmete:

  • Osnove gibanja v športu (90 ur: 45 ur predavanj, 15 ur seminarjev, 30 ur vaj),
  • Biomehanika športa 1 (45 ur: 30 ur predavanj, 15 ur vaj),
  • Živčno-mehanske osnove gibanja 1 (90 ur: 60 ur predavanj in 30 ur vaj), določene kompetence pa usvoji tudi pri predmetih Telesni in gibalni razvoj otrok in mladine (45 ur predavanj).

Iz prikazanega lahko sklepamo, da so zaradi velikih razlik v vsebini in izpeljavi programov kompetence izobraženega kadra bistveno večje od kompetenc usposobljenega kadra. Ker želimo, da delajo na področju športa čim bolj kompetentni kadri, bi se vseeno strokovna javnost morala vprašati:

  1. Ali je res mogoče tako temeljne standarde znanja, kot so poznavanje gibalnih sposobnosti, biomehanskih in živčno-mehanskih osnov gibanja, usvojiti v petih urah (pregled sprejetih programov usposabljanj namreč kaže, da večina nosilcev nameni temi osnove gibanja človeka le 5 ur)?
  2. Kako je mogoče, da sklop osnovnih vsebin ne vključuje vsaj dveh izjemno pomembnih sklopov: a) pedagoških, saj zahteva trenerski poklic tudi poglobljena pedagoška znanja, ključna za vse, ki delajo z ljudmi; in b) vsebin, povezanih z varnostjo, saj prevzema trener več vrst odgovornosti za varno izvedbo programa?

 

Literatura:

1Zakon o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in 82/20). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6853
2»Razvid strokovno izobraženih in usposobljenih delavcev na področju športa«. Dostopno na: https://www.gov.si/teme/strokovno-izobrazeni-in-usposobljeni-delavci-v-sportu/
3»Seznam študijskih programov, ki dajejo kompetence za delo na področju športa«. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Direktorat-za-sport/Seznam-javnoveljavnih-studijskih-programov-ki-dajejo-kompetence-za-strokovno-izobrazenega-delavca-v-sportu.pdf
4»Razvid javno veljavnih programov usposabljanja«. Dostopno na: https://www.gov.si/teme/strokovno-izobrazeni-in-usposobljeni-delavci-v-sportu/
5Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE in 57/21 – odl. US). Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172
6Pravilnik o usposabljanju strokovnih delavcev v športu (Uradni list RS, št. 49/18). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13445
7»Univerzitetni študijski program prve stopnje Športna vzgoja«. Dostopno na:  https://www.fsp.uni-lj.si/studij/uni-1-stopnja/sportna-vzgoja/

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.