X
21jun.

Po letu epidemije – še večji upad gibalne učinkovitosti in še več predebelih otrok

NAJNOVEJŠI REZULTATI MERITEV ŠPORTNOVZGOJNEGA KARTONA NAS SOOČAJO Z NEPRIJETNIMI POSLEDICAMI (PRE)DOLGIH IZOLACIJSKIH UKREPOV

V šolah in na otroških igriščih je bilo vedno živahno. Potem pa? Pandemija Covid-19 in z njo - omejitve gibanja, zapiranje šol ter športne vadbe.  

Prvič 12. marca 2020 in drugič že kmalu po začetku novega šolskega leta, za srednješolce 19. oktobra, za osnovne šole 9. novembra 2020. Za oboje pa je pouk na daljavo trajal vse do 12. aprila letos. 

In povprečen dan šolarja, priklopljenega na Zoom? 

  • 63 % sedenja, 
  • 30 % neintenzivne in le  
  • 7 % zmerne do intenzivne gibalne dejavnosti. 

Ali povprečen dnevni ritem socialno izoliranih dijakov? 7 ur 9 minut in 51 sekund strmenja v zaslone. Od tega približno uro in pol za »druženje« na Snapcathu ter dobre 3 ure za ogledovanje Instagrama.  

Posledice pa?
Ker se niso gibali, uporabljali rok, opravljali zapletenih miselnih procesov in se družili z vrstniki ter odraslimi, bo njihova domišljija revnejša, fina motorika slabša, v gibalnih spretnostih bodo zaostajali in socialne veščine bodo manj razvite.  

»Zapiranje šol, onemogočanje športne vadbe in druženja, so torej res prinesli zmanjševanje razlik v zdravju, a žal tako, da so najbolj gibalno učinkoviti otroci utrpeli največjo škodo in se približali najmanj gibalno učinkovitim. S tem so ukrepi za zajezitev epidemije otroke prizadeli bistveno bolj kot sam virus ter epidemijo spremenili v sindemijo,« je na novinarski konferenci prve izsledke preliminarne analize meritev za Športnovzgojni karton (ŠVK), v katero sta bili vključeni približno dve tretjini slovenskih osnovnih šol, povzel profdr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK in izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za šport.  

Po letu (pre)dolgih izolacijskih ukrepov in več kot 100 dneh nepretrganega šolanja na daljavo, je torej več kot jasno, da so posledice na telesni razvoj ter gibalne sposobnosti slovenskih otrok alarmantne. Da so po drugem zaprtju šol pričakovano padle še nižje kot po prvem in je debelosti med otroci še več. »Zato potrebujejo pomoč. In to takoj! Delo ter preživljanje njihovega prostega časa se morata spremeniti. Kar na eni strani pomeni manj sedenja pred zasloni in prinašanja šolskih nalog domov, na drugi organizirano in strokovno vodeno športno vadbo tudi za tiste, ki si tega pred sindemijo niso mogli privoščiti,« je jasen Starc.

Otroci namreč ne morejo sami popraviti posledic kovid izolacije! Ker? »Je svet za zasloni narejen tako, da zasvoji. In prav ta vrsta zasvojenosti še posebej vpliva na najmlajše ter močno spreminja njihovo obnašanje. Zato jih je treba spodbujati, da čim manj časa preživijo pred različnimi ekrani, od mobilnikov, tablic, računalnikov, televizije. Ne pa, da jih priklopimo na Zoome in Teamse ter jih silimo, da večji del dneva še dodatno ždijo pred njimi,« pa je ob predstavitvi rezultatov ŠVK opozoril strokovnjak za digitalni marketing Martin Korošec.  

Od tega, kako sposobni so otroci zdaj, je namreč odvisno, kako sposobni in aktivni bodo kot odrasli. »Za 18 odstotkov je v času izolacijskih ukrepov padla gibalna učinkovitost naših otrok. In če bodo, ko odrastejo, na trg delovne sile vstopili 'le' z 10 odstotno nižjo delovno učinkovitostjo, ki bo seveda posledica v tem času zamujenega razvoja, to pomeni, da bo ta generacija otrok vsako leto za pol milijarde manj denarja prinesla podjetju, državi, kot če bi bili tako fit, kot pred korono. Zato je treba gledati naprej. Ker oni, otroci so tisti, ki bodo morali popravljati škodo za nami. Nenazadnje celo skrbeti za nas,« je ob koncu apel na ogovorne odločevalce še naslovil Starc.  

To so samo nekateri zaskrbljujoči podatki iz raziskave Športnovzgojnega kartona. Kako torej naprej? 

Potrebne so sistemske spremembe v šolah. Kot so:  

  • telesno dejavno učenje pri vseh predmetih,  
  • zagotovitev ure športa v šoli na dan za vse otroke in mladostnike ter opredelitev predmeta kot razbremenilnega, 
  • skupno poučevanje razrednih učiteljev in športnih pedagogov v prvi in drugi triadi, 
  • učilnice na prostem,  
  • redno prezračevanje,  
  • gibalni odmori,  
  • čim manj domačih nalog na srednji stopnji, ki zahtevajo sedenje. 

REŠITVE TOREJ SO. IN TO PREPROSTE.

Celotno poročilo o preliminarnih rezultatih najnovejših meritev za Športnovzgojni karton najdete tukaj, skupaj s prezentacijo vseh pomembnih ugotovitev, predlogi za dvig kakovosti športne vzgoje pa so predstavljeni v članku.

Na Facebooku strani SLOfit je objavljen tudi posnetek celotne novinarske konference.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.