Uporaba osebnega športnega dnevnika je ena novejših metod usvajanja znanja in orodje za procesno vrednotenje dijakovega napredka in njegove rasti. Predstavljamo primer dnevnika, ki ga je za svoje dijake pripravil profesor športne vzgoje Matej Juhart. Dijaki imajo vpogled v svoj življenjski slog, hkrati pa je poudarjena tudi njihova samorefleksija. Dnevnik uporabljajo tako pri šolanju na daljavo kot pri običajnem pouku.
Matej Juhart1 in dr. Marjeta Kovač2
1 Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Zaradi pomena gibanja na splošni učni uspeh1 so učitelji športne vzgoje želeli med šolanjem na daljavo ohraniti čim večjo gibalno dejavnost učencev/dijakov. Nekateri med njimi so v pouk vključili mapo dosežkov oziroma osebni dnevnik, s katerim so jih spodbujali k vadbi. Pripomoček vključuje tudi učenčevo/dijakovo razmišljanje in kritično presojo o svojem delu in načrtovanju za nadaljnji razvoj, učitelju pa nudi povratno informacijo o uspešnosti poučevanja2-3. Mapo dosežkov je v srednji šoli mogoče voditi v elektronski različici, saj do dijaki vešči dela s sodobno tehnologijo. Predstavljamo osebni dnevnik, ki so ga uporabili učitelji športne vzgoje Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik.
Redne ure športne vzgoje so učitelji izvajali med poučevanjem na daljavo prek spletnega osebnega dnevnika in tedenskih videokonferenc. Spletni osebni dnevnik je učitelj Matej Juhart oblikoval že leta 2012 za delo z vrhunskimi športniki. Za vsakodnevno delo z dijaki ga je nekoliko prilagodil, tako da je vseboval le rubrike, pomembne za dijakov vsakdan (Slika 1).
Slika 1. Primer dnevnika dijaka 4. letnika.
Oblikoval ga je kot Excelov dokument v programu Google drive. Učitelji so ga vpeljali v dveh stopnjah, najprej v prvem obdobju šolanja na daljavo (marec 2020), nato pa na začetku drugega vala epidemije (september 2020). Že avgusta se je aktiv učiteljev športne vzgoje odločil, da bodo vsako tretjo uro, poimenovano izbirni šport4, obogatili z osebnim športnim dnevnikom dijaka, dijak pa bo lahko z dnevnikom pridobil tudi oceno5. Tako so bili ob ponovnem prehodu na šolanje na daljavo dijaki pripravljeni na tak način dela.
Spletni osebni dnevnik vadbe je didaktično orodje, ki omogoča:
- dvosmerno komunikacijo med dijakom in učiteljem;
- usmerjanje dijaka k želenemu osebnemu cilju na najprimernejši način glede na njegove želje, sposobnosti, zmožnosti (osebne, prostorske, časovne ...);
Primeri osebnih ciljev dijakov, ki so jih izbrali sami: »izboljšanje splošne kondicije (cilj = preteči 10 km pod 1h)«, »okrepitev trebušne muskulature (cilj = izvesti 100 dvigov trupa v 3 min)«, »hujšanje (cilj = izgubiti pol kg)«, »redna vsakodnevna dejavnost (cilj = biti dejaven vsak dan 45 min)«, »rehabilitacija po operaciji (cilj = vrniti se k običajni vadbi v šestih tednih)« itd.
- pregled nad vsakodnevnimi gibalnimi dejavnostmi dijaka;
- dnevni pregled nad splošnim počutjem (splošno počutje je ocenjeno na lestvici 1-10, opis zdravstvenih težav ...);
- dnevni pregled nad količino spanja;
- dnevni pregled nad količino časa, porabljenega za šolske obveznosti;
- analizo podatkov (splošno počutje, težave, količina spanja, število ur, porabljenih za šolske obveznosti ...) (Slika 2);
- samostojno vodenje dejavnosti glede na zadani cilj s samoanalizo (kolikšen je vložek dela za želeni cilj) in pomoč učitelj ob težavah;
- večstopenjsko sodelovanje med dijakom in učiteljem2:
- vadba je vodena in usmerjena (dijak dobi program za vadbo v različnih oblikah: v pisni obliki v novem zavihku (Slika 3); v video posnetkih vadbe, pri vodeni vadbi v živo prek video sestankov itd.);
- vadba je delno vodena (dijak izdela svoj program ali pa ga že ima, pri izvajanju ima težave, ki mu jih učitelj pomaga reševati);
- dijak dela po svojem programu; učitelj ga usmerja še k drugim vsebinam, ki so določene z osebnim ciljem ali učnim programom.
Slika 2. Primer osnovne analize zbranih podatkov v dnevniku.
Delo z dnevnikom je mogoče prek računalnika, pametnega telefona in tablic, z dostopom do spleta pa je mogoče dnevnik vedno aktualizirati. Učitelj ima časovni pregled in nadzor nad vpisi v dnevnik (ob večjem številu dijakov je zelo dobrodošla vidnost zadnjih vpisov dijakov – učitelj dnevno obdeluje le aktivne dnevnike, neaktivnim pa se posveti enkrat do trikrat tedensko). Podatki so varni, saj imajo ob zaklenjeni obliki dostop do dnevnika le osebe s potrjenim dostopom (prek Gmaila).
Slika 3. Primer predlaganega treninga za dijaka na osnovi njegovih osebnih ciljev v dnevniku.
Dijak ima tako trenuten in trajen (v določnem časovnem obdobju) vpogled v svoj osebni življenjski slog (količina spanja, športne in šolske dejavnosti, gibalne sposobnosti). Tako lahko sam in s pomočjo učitelja vrednoti svoje delo in uspešnost poti glede na zastavljene cilje5. Dnevne informacije o njegovih rutinah ga spodbujajo k samorefleksiji in usvojitvi trajnih navad. Informacija glede splošnega počutja pa je nujen podatek za učitelja, ki tako prevzema pomembno mentorsko vlogo: z nasveti usmerja dijakove dejavnosti, ki imajo pomemben učinek na različne kazalnike zdravega življenjskega sloga. Glede na merila, ki so postavljena na začetku pisanja dnevnika (področja opazovanja: rednost vpisovanja, komunikacija z učiteljem, dejavnosti, usmerjene v osebne cilje, npr. Slika 4), je delo z dnevnikom lahko tudi ocenjeno. V času izrednih razmer in dela na daljavo daje opisanemu načinu vrednotenja še večji pomen, saj učitelji ocenjujejo avtentične naloge dijaka na alternativen, a še kako dobrodošel način5.
Slika 4. Primer zavihka za osnovne meritve.
Zdaj dijaki dobivajo mesečno analizo ciljnih vrednosti (povprečen čas spanja, športnih dejavnosti, splošnega počutja in časa, ki ga porabijo za šolske obveznosti), ki nakazujejo njihov življenjski slog. S tem lažje ovrednotijo uspešnost na poti do svojega osebnega cilja oz. kakovost preživetega časa in sami ali s pomočjo učitelja-mentorja prilagajajo program svojim potrebam in željam. To jim daje občutek varnosti in zaupanja v vadbeni proces, kar je največja vrednota. Kombinacija dela v živo prek video konference in osebnega športnega dnevnika dijaka se je izkazala za odličen pristop, kar kaže kar 98% odzivnost dijakov.
Literatura:
1 Štraus, M., Šterman Ivančič, K. in Štigl, S. (2016). Program mednarodne primerjave dosežkov učencev – PISA 2015: Nacionalno poročilo. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
2 Kovač, M. (2012). Portfolio ali učenčeva mapa dosežkov. Izročki predavanja na magistrski stopnji študija Športna vzgoja na Fakulteti za šport. Ljubljana: Fakulteta za šport.
3 Melograno, V. J. (2006). Professional and Student Portfolios for Physical Education, Second Edition. Cleveland State University: Human Kinetics.
4 Kriteriji ocenjevanja pri pouku športne vzgoje za šolsko leto 2020/21. Aktiv učiteljev ŠVZ, GSŠRM Kamnik.
5 Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (2016). Nekateri alternativni načini ocenjevanja znanja pri športni vzgoji. Šport, 64(1-2), 18-23.