X
22feb.

Vključevanje nogometnih vsebin v šolske programe ob vrnitvi v šolo, ko je treba zagotoviti varno medsebojno razdaljo vadečih za zmanjšanje tveganja okužbe z virusom SARS-CoV-2

Nogomet je igra, privlačna za fante in dekleta, ki ni organizacijsko zahtevna. Med izvedbo nogometnih vsebin je veliko možnosti medsebojnega stika vadečih, pred drugimi športnimi igrami pa ima to prednost, da pri vadbi ni stika žoge z rokami in da ga najlažje organiziramo na zunanjih športnih površinah. Zato smo pripravili priporočila, usmerjena predvsem na vzpostavljanje medsebojne varne razdalje pri vadbi raznovrstnih nogometnih vsebin pri pouku športa oziroma športne vzgoje, gibaln...

Dr. Marko Pocrnjič in dr. Marjeta Kovač
Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani

Z nogometno igro učenci (izraz uporabljamo tako za fante kot dekleta, osnovnošolce in srednješolce) razvijajo gibalne in funkcionalne sposobnosti, učijo se gibalnih struktur oziroma tehnik gibanja brez in z žogo, sodelovanja (taktike), z opazovanjem, zaznavanjem, prostorsko predstavljivostjo, reševanjem različnih igralnih situacij ter odločanjem razvijajo svoje intelektualne sposobnosti in ustvarjalnost. Ob nogometni igri razvijajo vztrajnost, doslednost, spoštovanje in upoštevanje pravil in vseh udeležencev igre. Učitelj s primernim vodenjem lahko vpliva tudi na njihovo sprejemljivo vključevanje v skupino.

Po dolgotrajni odsotnosti učencev mora učitelj še posebej upoštevati splošna didaktična načela:

  • najprej je nujna postopna priprava na nogometno vadbo, saj je obdobje šolanja na daljavo povzročilo izrazit upad gibalnih sposobnosti;
  • ker je bilo zaradi poučevanja na daljavo mogoče ponujati strukturno zelo enostranska gibanja, naj učitelj za večjo učinkovitost vadbe izbira čim raznovrstnejša nogometna gibanja;
  • pomembno je povezovanje gibanj z žogo z nogami z gibanji iz drugih športov;
  • primerno hitrost izvajanja, težavnost, sestavljenost in različne možne kombinacije gibanj naj učitelj vedno prilagodi starosti učencev in njihovemu znanju;
  • doseganje uspešnosti temelji na potrpežljivem, rednem delu in ne na napakah ali celo škodovanju sošolcem na nasprotni strani.

Poseben izziv v obdobju vračanja v šole je primerno organiziranje vadbe, da bo varna, a še vedno dovolj kakovostna, raznovrstna, učinkovita in smiselna, seveda ob upoštevanju priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje1. Ker telesni stik posameznikov zaradi nevarnosti okužbe ni dovoljen, naj učitelj športne vzgoje v nogometne ure vključuje različne vaje z žogo z nogami za posameznika. Učitelj in učenci si pred začetkom in ob koncu ure temeljito umijejo roke. Pri vadbi je učitelj pozoren, da si učenci med seboj ne izmenjujejo pripomočkov. Učenec celotno uro vse vaje izvaja samo s svojo žogo, ki mu jo je pred začetkom ure dodelil učitelj.

Podajamo usmeritve za izbiro posamičnih vaj, katerih namen je razvijanje usklajenosti gibanja celotega telesa in upravljanja različnih žog z nogo:

  • Učitelj naj pri vseh vajah obvezno načrtuje enako število ponovitev z levo in desno nogo.
  • Sestavi naj naloge z uporabo različnih delov stopala (sprednji del podplata, sprednji notranji del stopala, zunanji del stopala, nart, notranji del stopala (čim manj!!!), občasno lahko tudi s konico in peto stopala).
  • Žogo, po možnosti različnih velikosti in tudi oblik, naj učenci kotalijo z nogo (»rolajo«) in vodijo v različnih smereh in pod različnimi koti: naravnost, poševno, naprej, nazaj, okoli, mimo, skozi različne ovire (stožci, palice, obroči), v krogu, kvadratu, trikotniku.
  • Učitelj naj dodaja prestopanja žoge naprej, nazaj, vstran, poševno vstran. Pri starejših lahko uvrsti tudi skoke čez žogo, zamahovanja z nogo okoli žoge in povleke žoge vstran, nazaj, pod različnimi koti, pred nogami, za stojno nogo.
  • Veliko je možnosti udarjanja žoge na mestu (učenci ponazorijo udarec) ali v odbojno površino ali v različne cilje oziroma skozi različne cilje.
  • Če lahko učitelj uporabi odbojno površino (ograjeno igrišče, dvorana), naj vključi različne možnosti zaustavljanja žoge: z odbojem od dela telesa, povlekom žoge v smer nadaljevanja gibanja in z ublažitvijo gibanja žoge.
  • Za starejše so zanimive vaje poigravanja žoge v zraku z vsemi deli stopala, najprej na lažji  način z vmesnim odbojem žoge od podlage, postopoma pa brez vmesnega odboja žoge.
  • V 6. razredu lahko učitelj doda elemente posamične taktike: taktiko pokrivanja pred golom, taktiko zaključka na gol, taktiko odkrivanja. Taktične elemente nato nadgrajuje v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju in v srednji šoli.

Na Sliki 1 predstavljamo organizacijo dela, ki zagotavlja ves čas vadbe varno razdaljo. Pri mlajših do 11. leta učitelj še posebej nazorno označi prostor 1,5 metra v širino in 2 metra v globino z nizkimi talnimi oznakami (klobuček, palačinke). Med prostori je še dodatno 0,5 metra razdalje. Tudi pri starejših učencih uporabi tako označene prostore, lahko pa bo za označbo dovolj že stožec.  

Za učence lahko organizira posamična medsebojna tekmovanja (po parih, po dveh nasprotnih si skupinah, vse štiri skupine) na poligonu ali tehnično-taktične vaje z ali brez zaključka na gol (Slika 1). Učence razdeli na štiri skupine, ki po izvedbi določenih vaj v svojem prostoru nato tekmujejo še na poligonu ali tehnično-taktični vaji z zaključkom na gol (po parih iz nasproti stoječih skupin ali iz vsake skupine po en). Z rdečo prekinjeno črto so označeni deli površine za vadbo, kjer naj učitelj pripravi vsaj en poligon ali eno tehnično-taktično vajo ali organizira sestavljeno delo na postaji z možnostjo tudi zaključnega udarca na gol. Če hoče učitelj ponuditi še več različnih gibalnih dražljajev, pripravi po en različen poligon ali tehnično-taktično vajo ali postajo na vsaki polovici.

Slika 1: Primer organizacije dela, kjer je razdalja med vadečimi lahko ves čas pod nadzorom.

Učitelj naj prostor pripravi že pred začetkom pouka, nato pa se čez celoten dan in različne razrede samo spreminjajo številčnost, hitrost, zahtevnost in sestavljenost gibalnih dražljajev glede na cilje vadbe za določeno starostno skupino. Za dodatno pomoč, ideje, zamisli in rešitve predlagamo še naslednje vire 2-4 (vir 1, vir 2, vir 3), v katerih je veliko slikovnih prikazov, ki si jih lahko učitelj priredi za potrebe vadbe tako pri rednem pouku športa oziroma športne vzgoje, kot pri izbirnih predmetih s področja športa ali interesnih dejavnostih. Nekatere zanimive vaje so uporabne tudi v daljšem gibalnem odmoru.

 

Literatura:

1 Nacionalni inštitut za javno zdravje (2020). Preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2. Pridobljeno iz (11.1.2021): https://www.nijz.si/sl/preprecevanje-okuzbe-z-virusom-sars-cov-2019
2 Kočar, P. (2020). Letni program vadbe 8-letnikov v nogometu (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
3 Leskovar, A. (2020). Program osemtedenskega pripravljalnega obdobja mladih nogometašev (Magistrsko delo). Univerza  v Ljubljani, Fakulteta za šport.
4 Železnik, M. (2012). Kakovostno delo z najmlajšimi nogometaši od 6 d 8 let (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.