X
GO
06jan

Poučevanje košarkarskih vsebin v osnovnošolskem programu ob vrnitvi v šolo v času povečane možnosti okužbe zaradi širjenja virusa

S košarkarsko vadbo učenci razvijajo številne gibalne sposobnosti, ob učenju košarkarskih spretnosti in njihovem vključevanju v igro pa se učijo tudi sestavljenega (taktičnega) mišljenja, nadzora nad prostorom, gibanjem igralcev in žoge, razvijajo socialne spretnosti, sodelovalne odnose, se učijo poštenega obnašanja in spoštovanja pravil. Ker je v teh časih skrb za varovanje zdravja izrednega pomena, hkrati pa ima primerno organizirana športna dejavnost pozitivne vplive na zdravj...

Matic Sirnik in dr. Frane Erčulj
Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani

Košarka je igra, ki jo zaradi bogate strukture in kompleksnosti same igre uvrščamo med večstrukturne in sestavljene športe. S košarkarsko vadbo posamezniki razvijajo številne gibalne sposobnosti, med katere sodijo gibljivost, mišična moč, koordinacija gibanja, ravnotežje, hitrost in agilnost ter aerobna in anaerobna vzdržljivost1-2. Ob učenju košarkarskih spretnosti in njihovem vključevanju v igro se posamezniki učijo tudi sestavljenega (taktičnega) mišljenja, nadzora nad prostorom, gibanjem igralcev in žoge, razvijajo socialne spretnosti, sodelovalne odnose, se učijo poštenega obnašanja ter spoštovanja pravil.

Zaradi možnosti razvijanja omenjenih gibalnih sposobnosti, socializacije in sodelovanja učencev ima košarka pomembno vlogo v učnem načrtu predmeta šport3. Košarka oz. njeni posamezni elementi se v osnovni šoli pojavljajo skozi celotno devetletno izobraževanje; v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v okviru iger z žogo4, v drugem v okviru male košarke in v tretjem v okviru košarke2-3.

Košarka je v osnovi moštvena igra, v kateri je veliko osebnega stika med igralci, zato je treba biti pri izvedbi ur s tovrstno vsebino v času trenutne epidemiološke situacije posebej previden. Vsekakor pa je ne smemo izpuščati, saj lahko z ustrezno izbiro nalog, premišljenim načrtovanjem učnega procesa in domišljeno izpeljavo dosežemo, da je možnost prenosa virusa čim manjša. Dosedanje raziskave kažejo, da se koronavirus prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kašljanju, kihanju, govorjenju in pospešenem dihanju, ter ob dotikanju onesnaženih površin z rokami in prenosu virusa na sluznice nosu, ust ter oči. Prav tako se virus najpogosteje širi med posamezniki, ki so v tesnem stiku (razdalja manj kot 1 m), še posebej v zaprtih in neustrezno prezračevanih prostorih5.

Ker je v teh časih skrb za varovanje zdravja izrednega pomena, hkrati pa ima primerno organizirana športna dejavnost, kakršna je tudi košarka, pozitivne vplive na zdravje in gibalni razvoj otrok2,6, smo pripravili priporočila in usmeritve za vključevanje košarke in košarkarskih vsebin v pouk športa v času povečane možnosti okužbe zaradi epidemije COVID-19.

Nekaterih košarkarskih vsebin, ki vključujejo telesni stik posameznikov, ni mogoče izvajati, lahko pa v ure športa vključujemo različne vaje košarkarske tehnike, s katerimi učenci razvijajo svoje gibalne in košarkarske sposobnosti ter spopolnjujejo znanje. Naloge z elementi košarke lahko vključimo v uvodni, glavni in sklepni del ure. Pri tem pazimo, da si učenci med seboj ne izmenjujejo pripomočkov (učenec celotno uro vse vaje izvaja samo s svojo žogo, ki mu jo je pred začetkom ure dodelil učitelj), ohranjajo priporočeno varnostno razdaljo ter si pred začetkom in ob koncu ure temeljito umijejo roke.

Pri nalogah, ki jih učenci izvajajo na mestu, vsakemu določimo prostor (z barvnim lepilnim trakom lahko na tleh označimo polja, ki jih uporabljamo pri vseh urah športa), v katerem se lahko giblje. Možnosti vključevanja košarkarskih vsebin v posamezni del ure in priporočene učne oblike so predstavljene v nadaljevanju. Pri tem učitelj prilagodi težavnost nalog razvojni stopnji učencev in njihovemu znanju.

Uvodni del ure:

  • vaje rokovanja z žogo na mestu in v gibanju (ang. ballhandling);
  • vodenja in kotaljenja žoge;
  • vodenje žoge »v vlaku« z ustrezno varnostno razdaljo s posnemanjem vodilnega;
  • posamične raztezne in krepilne vaje na mestu z žogo.

Glavni del:

  • štafetne igre (rokovanja z žogo v gibanju, kotaljenja in vodenja žoge v različnih smereh, gibanja v obrambni preži, spremembe smeri gibanja brez žoge (cik-cak), spremembe smeri vodenja (cik-cak) z menjavo roke, prehodi v vodenje);
  • obhodna vadba/vadba po postajah posameznikov, dvojic ali trojic, pri kateri smo pazljivi, da je ves čas zadostna varnostna razdalja med vadečimi na isti postaji in med postajami (rokovanja z žogo na mestu, vodenja na mestu in v gibanju, spremembe smeri, preže, vodenje z menjavami roke, podaje v steno, lovljenja po odboju žoge od stene, zadevanje tarče na steni z različnimi tehnikami košarkarskih podaj in metov);
  • poligoni z elementi košarkarske tehnike, v katerih učenci vse naloge izvajajo le s svojo žogo;
  • intervalna vadba ali tekmovanje v prostoru, ki je dodeljen vsakemu posamezniku, pri kateri se izmenjujeta izvedba posamezne naloge košarkarske tehnike (rokovanja z žogo na mestu, vodenja na mestu in v gibanju, spremembe smeri, preže, vodenje z menjavami roke, podaje v steno, lovljenja po odboju žoge od stene, zadevanje tarče na steni z različnimi tehnikami košarkarskih podaj in metov) in odmor;
  • intervalne vadbe na mestu, pri katerih naloge za razvoj različnih gibalnih sposobnosti vključujejo elemente košarkarske tehnike in obvladovanja žoge;
  • napad 1:0 (neprekinjeno in prekinjeno), v katerem napadalec igra proti namišljenemu obrambnemu igralcu, izvaja različne sestave tehničnih elementov in različna preigravanja.

Sklepni del:

  • raztezne vaje na mestu, pri katerih učenci uporabljajo žogo;
  • zadevanje prostih metov.
     

Za varno in kakovostno načrtovanje učnega procesa, v katerega se vključuje elemente košarke, si lahko učitelji pomagajo s  higienskimi priporočili za izvajanje pouka v osnovni šoli, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje. Prav tako si lahko pri načrtovanju in izvedbi ur pomagajo s priporočili za izvajanje pouka športa. Za lažje načrtovanje ure s košarkarsko vsebino pa smo pripravili tudi primer učne priprave.

Šola: OŠ Število učencev: 16
Vsebina ure: košarka. Stopnja učnega procesa: UTR.
Učne oblike: frontalna vadba, obhodna vadba.
Metodične enote: vodenje, podaje, lovljenja, preigravanje, met na koš, naloge za razvoj ravnotežja, vzdržljivosti in koordinacije.

Cilji:

  • Učenci spopolnjujejo košarkarske tehnične elemente igre 1:1.
  • Učenci razvijajo splošno vzdržljivost.
  • Učenci razvijajo koordinacijo rok in ravnotežje s hkratnim izvajanjem nalog z žogo na zmanjšani ali nestabilni površini.
Športni pripomočki, pomagala, učila: žoge, stožci, 2 koša, klobučki, talne oznake (trak), oznake na steni, vadbeni kartoni, štoparica.
Uvodni del (15 min)

Splošno ogrevanje (8 min):

  1. Vodenje žoge »v vlaku« po prostoru s posnemanjem gibanja vodilnega učenca (3 min).
  2. Kotaljenje žoge »v vlaku« po prostoru (2 min).
  3. Vodenje žoge »v vlaku« po prostoru s hkratnim izvajanjem vaj atletske abecede, ki jih določa učitelj (3 min).

Specialno ogrevanje (7 min):

  1. Raztezne vaje z žogo:
  • kroženje z eno roko naprej in nazaj, druga, vzročena, drži žogo,
  • stoja razkoračno, odročenje, suki trupa,
  • stoja spetno, kroženje z žogo okoli glave, trupa,  kolen in gležnjev,
  • vodenje žoge v izpadu naprej,
  • izmenično kotaljenje žoge okoli leve in desne noge v izpadu v stran,
  • podaje nad glavo v vzponu na prstih.
  1. Krepilne vaje z žogo:
  • razovke zanožno z vzročenjem,
  • stoja (stopala v širini ramen),  žogo držimo v predročenju: počepi in vzravnave, ,
  • vojaški poskoki z oporo ležno na žogi.
Glavni del  (27 min)
Metodiča priprava: Organizacijska in količinska priprava:
  1. Prvi sklop nalog:
  • osmice med nogami,
  • visoko vodenje,
  • nizko vodenje,
  • vodenje levo-desno pred telesom z eno roko,
  • vodenje naprej-nazaj ob telesu z eno roko,
  • vodenje z menjavo roke spredaj,
  • menjava roke spredaj na vsak odboj.
  1. Drugi sklop nalog:
  • met na koš iz dvokoraka po preigravanju 1:0,
  • zadevanje cilja na steni s podajami z obema rokama izpred prsi in lovljenje odbite žoge brez odboja od tal,
  • vodenje z menjavo roke spredaj med stožci,
  • podajanje žoge iz roke v roko med hojo po zmanjšani površini (klop),
  • met na koš iz skoka po preigravanju 1:0,
  • zadevanje cilja na steni s podajami z eno roko z ramena in lovljenje odbite žoge brez odboja od tal,
  • vodenje v preži levo-desno,
  • menjava roke spredaj na mestu med stanjem na eni nogi na zmanjšani podporni površini (ravnotežne deske).
  1. Frontalna vadba (7 min): vsak učenec je v svojem označenem prostoru v telovadnici.
  2. Obhodna vadba (20 min): 45 s dela in 15 s odmora, 2 kroga.

 
Sklepni del (3 min)
Umirjanje in statične raztezne vaje, ki jih učenci izvajajo na svojem mestu.

Viri:

1Vujin, S., Erčulj, F. in Remic, P. (2016). Sodobni koncepti v kondicijski pripravi mladih košarkarjev. Fakulteta za šport, Ljubljana.
2Erčulj, F., Bergant, B., Gašparin, D. in Sila, A. (2018). Košarka v obdobju osnovne šole. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
3Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., …Muha, V. (2011). ŠPORTNA VZGOJA, Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
4Dežman, C. in Dežman, B. (2004). Igre z žogo v prvem triletju osnovne šole. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
5SZO - World Health Organization (2020). Coronavirus disease (COVID-19): How is it transmitted? Pridobljeno iz (9.7.2020): https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/question-and-answers-hub/q-a-detail/coronavirus-disease-covid-19-how-is-it-transmitted
6Janssen, I. in LeBlanc, A. G. (2010). Systematic review of the health benefits of physical activity and fitness in school-aged children and youth. International journal of behavioral nutrition and physical activity, 7(1), 40. 

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač