X
GO
29dec

Predlog načrta sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19 na področju športa

29. 12. 2020| COVID-19 | Nazaj
Izvajanje športnih dejavnosti je zaradi omejevalnih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19 že več kot dva meseca ohromljeno. Pristojno ministrstvo naj bi pripravilo načrta sproščanja ukrepov. V pomoč pristojnim predstavljamo naš predlog sproščanja omejitev.

dr. Gregor Jurak
Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani

 

Vlada je 20.10.2020 sprejela Odlok o začasnih omejitvah pri izvajanju športne dejavnosti, ki zelo omejuje gibalno dejavnost celotne populacije, še posebej vadbene programe. Skoraj istočasno je vlada zaprla tudi šole. Glede na ugotovitve o upadu fitnesa otrok v času prvega vala epidemije COVID-19 je za pričakovati nadaljnji upad zmogljivosti otrok. Še posebej kritično je verjetno stanje pri dijakih, saj so ti bili v času prvega vala odsotni od pouka najdlje, zanje pa niti nismo uspeli pridobiti vpogleda. COVID-19 FITbarometer je tako že od oktobra v rdečem polju, saj se ukrepi za zmanjševanje škodljivih posledic izolacije na fitnes otrok in mladine večinoma ne izvajajo.  

Strokovno utemeljenost ukrepov iz omenjenega odloka bi naj vlada ugotavljala vsakih 14 dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odločila, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost. Paradoksalno je vlada omejila gibanje ljudi, pri sprejemanju ali sproščanju ukrepov omejevanja gibanja pa se ni posvetovala s strokovnjaki s področja človekovega gibanja. Na to opozarjamo že od prvega vala epidemije in prek različnih poti pozivamo vlado, da vključi športno in kineziološko stroko v tovrstno odločanje.

Po dveh mesecih omejitev gibanja še vedno beležimo visoko pojavnost obolevnosti za COVID-19, vendar pa se bodo okoliščine zaradi cepljenja najbolj zdravstveno ogroženih delov prebivalstva zelo spremenile, zato po našem prepričanju nastajajo pogoji za odpiranje slovenskega športa. O načinih izvajanja športnih dejavnostih v času širjenja virusa SARS-CoV-2 je sicer potekala razprava tudi na 15. kongresu športa za vse konec novembra, kjer so se udeleženci posveta strinjali, da je slovenski šport dovolj kompetenten za t.i. odgovorno vadbo v času povečanega tveganja obolevnosti za COVID-19. Skladno z navedenim pristojnemu ministrstvu predlagamo naš načrt sproščanja ukrepov na področju športa.

Izhodišča predloga sproščanja

  1. Šport je del rešitve in ne del problema. Vse športne sredine si želijo, da ne bi bile žarišče okužb, saj s tem onemogočijo tudi izvajanje svojih programov. Slovenski šport se zaveda nevarnosti bolezni COVID-19, vendar poudarja, da je šport del rešitve za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 in škodljivih posledic izolacijskih ukrepov iz več vidikov: ohranjanja telesnega, duševnega in socialnega zdravja posameznika in populacije, vzdrževanja produktivnosti dela, kakovostnega življenja in vzora, kako se odgovorno odzvati pri širjenju virusa. Kakovostna gibalna dejavnost bo namreč okrepila imunski sistem posameznika, dolgoročni učinek vadbe pa tako pomeni blažji potek bolezni, večje možnosti za preživetje in manjše trajne posledice pri okuženih, ker je pri njih manj pridruženih bolezni, ki dokazano povečujejo smrtnost in težke poteke bolezni.
  2. Živeti z virusom in prilagoditi izvajanje športa temu. Slovenski šport je izrazil pripravljenost, da prevzame odgovornost za izvedbo športnih programov v pogojih, ko je pojavnost virusa SARS-CoV-2 v naši družbi še vedno visoka, ni pa več velike nevarnosti za širjenje virusa med najbolj ogroženo populacijo (zaradi precepljenosti) in za preobremenitev zdravstvenega sistema.
  3. Zaupati slovenskemu športu. Slovenski šport je prepričan, da zna in zmore prilagoditi izvajanje športnih programov tako, da zmanjša možnost prenosa okužb z virusom SARS-CoV-2 skozi šport. Uspešnost slovenskega športa v različnih njegovih pojavnih oblikah namreč kaže, da je en od pomembnih razlogov za to kompetentnost strokovnega kadra, na katerega se je mogoče nasloniti tudi pri uveljavljanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa skozi šport.
  4. Ne administrativni, temveč življenjski ukrepi skladni z razvojem okoliščin. Ukrepi za sproščanje naj temeljijo na najnovejših okoliščinah. Trenutno smo na stopnji, ko bomo v nekaj tednih precepili najbolj občutljivi del populacije. Ta hip je velika večina hospitaliziranih in umrlih iz tega dela populacije, zato lahko pričakujemo občuten upad le-teh, medtem ko bo pojavnost okuženih še vedno visoka, saj se virus najbolj širi v delovno aktivni populaciji. Z odpiranjem družbe se bo ta trend verjetno nadaljeval. Vendar pa bo pritisk na zdravstveni sistem zaradi precepljenosti starostnikov in zdravstvenih delavcev popustil. Naslanjanje ukrepov sproščanja na področju športa na splošni načrt sproščanja ukrepov vlade iz 3.12.2000 je zato nesmiselno, saj so se okoliščine bistveno spremenile in vlada v svojih izvedenih ukrepih odstopa od njega. Zato naši predlagani ukrepi sledijo odpiranju družbe in sicer:
    1. Trenutno stanje (večina dejavnosti zaprta)
    2. Delno ali popolnoma odprt izobraževalni sistem (to je povezano z odprtjem večine športnih objektov in javnim prevozom)
    3. Odprava vseh omejitev
  5. Razumljivi in učinkoviti ukrepi. Ljudje se bodo držali ukrepov, ki ne bodo zapleteni, se ne bodo pogosto spreminjali in bodo utemeljeni na način, da se jim bodo zdeli smiselni. Ključna sporočila za udeležence športnih programov naj bodo:
    1. zagotavljanje ustrezne razdalje med vadečimi tako v času vadbe kot pred in po njej; higiena kašlja in rok pri športni vadbi;
    2. če je možno, vadimo zunaj oz. v naravi; če vadimo v zaprtih prostorih, se pred vsako vadbeno skupino prostor temeljito prezrači;
    3. nujnost samo-izolacije v primeru suma na stik z okuženo osebo (takrat ne vadimo v skupini);
    4. tako vodja vadbe kot tudi vadeči so soodgovorni za upoštevanje vseh ukrepov.
  6. Omogočiti vsem otrokom in mladostnikom vključevanje v gibalne intervencije, takoj ko se ponovno odprejo vrtci in šole. Odprtje šol bo zagotovilo dostop do vadbenih programov celotni populaciji, zato si je treba prizadevati za čim hitrejšo vzpostavitev pogojev za to. Za nevtralizacijo škodljivih učinkov izolacije naj ministrstvo takoj ob ponovnem vstopu otrok v šolo znova zažene oz. okrepi izvajanje nacionalnih intervencijskih programov Zdrav življenjski slog (za osnovnošolce) in Mladi za mlade (za srednješolce).

 

Načrt sproščanja ukrepov

Trenutno stanje

  • Poskusno (pilotno) odpiranje določenih sredin v športu z namenom preverjanja tveganja širjenja okužb skozi šport po modelih odgovorne vadbe. Ti modeli oz. nadgrajeni glede na izkušnje tega poskusa se uporabijo v nadaljnjem odpiranju športa.
    • MIZŠ skupaj z NIJZ in OKS določi nekaj 10 tipičnih športnih sredin, kjer se dogajajo različne pojavne oblike športa (in tudi posebnosti glede na športno panogo), ter modele izvajanja vadbe: pogoji za prihod na vadbo (npr. tudi hitro testiranje, če je smiselno), prihod na vadbo, izvedba vadbe s posebnostmi - razdalja med vadečimi med vadbo, (ne)uporaba garderob, odhod iz vadbe, epidemiološko spremljanje udeležencev vadbe. Športne sredine same pripravijo model odgovorne vadbe skladno s splošnimi izhodišči, NIJZ pa preveri ta predlog in ga po potrebi dopolni, vzpostavi epidemiološko sledenje in spremlja te skupine vadečih; kazalec uspešnosti je stopnja okuženosti v teh skupinah. Za primerjavo se oblikujejo kontrolne skupine po istih kriterijih izbora, le da tam člani teh skupin živijo po sedanji »karanteni« - vendar pa se določijo te skupine. Ob koncu poskusnega obdobja (predlog 14 dni) se primerja pojavnost okužb v poskusni in kontrolni skupini. Evalvacija poskusa poteka že sproti, tako da se takoj po izteku poskusnega obdobja lahko sprejme sklepe glede poskusa.  
  • Skladno z izsledki poskusa in precepljenostjo najbolj tveganega dela populacije se začne odpiranje športa. Prednostno se najde rešitev za vadbene skupine športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport.
  • Športna vadba za vrhunske in poklicne športnike poteka po načelu mehurčka kot do sedaj.

Delno ali popolnoma odprt izobraževalni sistem

  • Športna vadba se izvaja predvsem na prostem z ohranjanjem razdalje 2 m. Če se vadba izvaja v zaprtih prostorih, je treba zagotoviti najmanj 20 m2 na vadečega. Vodja vadbe ves čas ohranja do vadečih razdaljo najmanj 3 m, obenem pa poskrbi za ohranjanje priporočene razdalje med vsemi vadečimi. Če vodja vadbe ne more zagotoviti razdalje do vadečih 3 m, nosi masko. Po vsaki vadbi v zaprtem prostoru je treba prostor temeljito prezračiti pred vadbo novih uporabnikov.
  • Vadba skupinskih športov poteka individualizirano tako, da je v skupini toliko udeležencev, kot jih zahteva trenutni vladni odlok, med njimi pa je zagotovljena ustrezna razdalja. Udeleženci vadbe si morajo pred vadbo in po njej (zaradi skupne uporabe pripomočkov) umiti oz. razkužiti roke.
  • Uporaba garderob je načeloma prepovedana, uporaba drugih skupnih prostorov (npr. hodnikov, stranišč, avle) je mogoča samo z uporabo maske. Izjemoma se lahko uporabljajo garderobe, kjer je mogoče zagotoviti individualno uporabo ali 20 m2 na uporabnika, vendar je zadrževanje v garderobi omejeno na največ 10 min, po uporabi pa je treba zagotoviti prezračevanje garderob.
  • Športne prireditve potekajo brez gledalcev.
  • Športna vadba za vrhunske in poklicne športnike poteka po načelu mehurčka kot do sedaj.
  • Pouk šolske športne vzgoje poteka po načelu mehurčka na podlagi posebnih priporočil za izvedbo. Izvajanje ostalih šolskih športnih dejavnosti (npr. intervencijski program Zdrav življenjski slog, interesne dejavnosti, šport v podaljšanem bivanju) poteka po enakih principih kot šport zunaj šole.

Odpiranje športa in odgovorno športno vadbo naj vlada skupaj z OKS-ZŠZ skomunicira s splošno in športno javnostjo prek nacionalne kampanje #VadiOdgovorno, prek katere skozi različne kanale s pomočjo znanih športnikov predstavi navedene principe odgovorne vadbe in nagovori prebivalce Slovenije k njihovemu upoštevanju.

Naslovna slika pridobljena s: icsspe.org

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač