X
15maj

Priporočila za izvajanje pouka športa za učence od 1. do 3. razreda v času vračanja v osnovne šole, ko obstaja še možnost okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2

V času, ko se učenci po dveh mesecih spet vračajo v šole, možnosti okužbe pa še vedno obstajajo, je še kako pomembno, da učiteljice/učitelji poskrbijo za primerno, redno in strokovno vodeno telesno dejavnost šolarjev. Strokovnjaki Fakultete za šport in Zavoda RS za šolstvo so pripravili priporočila za izvedbo pouka predmeta šport za učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja.

Prof. dr. Marjeta Kovač1, prof. dr. Gregor Jurak1, izr. prof. dr. Gregor Starc1, Špela Bergoč2, Nives Markun Puhan2

1Fakulteta za šport, 2Zavod RS za šolstvo

 

Športna dejavnost ima neposredne in posredne učinke na zdravje otrok in mladine1-2, saj predstavlja preventivno dejavnost proti povečani telesni teži in vse bolj prisotni debelosti3 ter je učinkovita pri preprečevanju številnih kroničnih bolezni sodobnega sveta2.

Skrb za redno gibalno udejstvovanje otrok je primarno domena staršev4, poleg njih pa ima pomembno vlogo tudi vzgojno-izobraževalni sistem, ki bi naj pomagal, da otroci in mladostniki postanejo gibalno-izobražene osebe5-6.

V času, ko se učenci po dveh mesecih spet vračajo v šole, možnosti okužbe pa še vedno obstajajo, je še kako pomembno, da učiteljice/učitelji poskrbijo za primerno, redno in strokovno vodeno telesno dejavnost šolarjev. Strokovnjaki Fakultete za šport in Zavoda RS za šolstvo so pripravili priporočila za izvedbo pouka predmeta šport za učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Poleg upoštevanja splošnih Higienskih priporočil za izvajanje pouka v osnovni šoli (za učence prve triade in devetošolce) v času epidemije COVID-19, ki jih je posredoval NIJZ, in Priporočila za prehod iz izobraževanja na daljavo v izobraževanje na šoli oziroma v oddelku za učence prve triade v osnovni šoli, ki jih je pripravil Zavod RS za šolstvo, naj šole upoštevajo še naslednja dodatna splošna in specifična priporočila za pouk športa: 

Splošna priporočila:

  1. Otroci naj bodo čim več gibalno dejavni (vsaj 60 minut dnevno), intenzivnost pa naj bo takšna, da se dobro zadihajo in preznojijo. Vsekakor velja splošno priporočilo - več je bolje. Če tega ne boste zagotovili v šoli, naj bo otrok gibalno dejaven še doma, zato opozorite starše, da doma vzpostavijo primerno razmerje med gibanjem in sedenjem. Posebej naj bodo v tem času po daljši socialni izolaciji in pouku na daljavo pozorni, da je otrok čim manj pred različnimi zasloni.
  2. Če so se otroci naučili spremljati svojo telesno dejavnost z beleženjem v osebni dnevnik, naj s to spremljavo nadaljujejo, saj vam ti podatki posredujejo dobro povratno informacijo o dejavnosti posameznega otroka (kdaj vadi, kje vadi, koliko časa, kakšno vsebino je vključil v vadbo), otroci pa s tem pridobivajo trajne navade, ki so še kako pomembne pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga. S tem jih učimo samoregulacije in odgovornosti za svoje zdravje.
  3. Staršem priporočite, da naj pridejo otroci v šolo v udobnih oblačilih, ki jim omogočajo sproščeno gibanje, če pa je vreme slabo, naj imajo v šoli tudi rezervna oblačila.
  4. Če je le mogoče, pouk različnih predmetov izvajajte zunaj, otroci pa naj že med učenjem hodijo, se pretegnejo, naredijo različne gibalne naloge, ki so povezane z vsebino posameznega predmeta (npr. otrok s telesom ponazarja črke, številke; šteje z izvajanjem posamezne gibalne dejavnosti, npr. preskoke; šteje v angleškem jeziku ipd.).
  5. Med poukom v učilnici vsako šolsko uro oziroma po potrebi naredite daljši, nekajminutni gibalni odmor. Primere take vadbe lahko najdete na naslednjih povezavah (Vadba 1, Vadba 2, Vadba 3). Vadbo izvedite ob odprtem oknu.
  6. Čim več gibanja naj bo tudi v času razširjenega programa, kjer naj učitelji spoštujejo priporočila za pouk športa.

Priporočila za pouk športa:

  1. Uporaba mask med vadbo ni potrebna.
  2. Pred vadbo in po njej si naj otroci umijejo roke skladno z navodili NIJZ.
  3. V vadbeni skupini naj bo največ do 15 otrok, priporočljivo pa je manjše število (do 10).
  4. Čim več ur pouka športa naj poteka zunaj. Pri tem naj bodo otroci primerno oblečeni v športna oblačila ali udobna vsakodnevna oblačila, ki omogočajo sproščeno gibanje. S seboj naj imajo majico, ki jo preoblečejo, če se preznojijo. Ob močnejšem soncu naj imajo na glavi zaščitno pokrivalo. Starše opozorite, da jih že doma zaščitijo s sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem. Otrok naj ima s seboj tudi svojo stekleničko z vodo.
  5. Če je vreme manj primerno, pouk športa izvedite v telovadnici. V velikih telovadnicah, kjer je mogoče zagotoviti predpisano razdaljo med učenci, lahko v telovadnici vadita istočasno tudi dve skupini. V tem primeru naj bo vsaka skupina na svoji polovici telovadnice ali pa naj bo številčno manjša skupina v majhni, številčno večja pa v veliki telovadnici. Vsaka skupina naj ima svojo garderobo. Ko jo otroci zapustijo ob koncu ure, naj jo snažilke dobro prezračijo in očistijo v skladu  z veljavnimi priporočili NIJZ.
  6. V telovadnici naj otroci ne uporabljajo letvenikov in plezal, zunaj pa ne otroških igral. Prav tako odsvetujemo uporabo športnih pripomočkov, razen če otrok prinese v šolo svoje pripomoček (kolebnica, žoga, vrvica). Za tistega otroka, ki nima svojega pripomočka, ga zagotovi šola, tako da ga otrok uporablja cel teden, nato pa ga ob koncu tedna razkužijo. Če ima šola dovolj športnih pripomočkov (npr. žog, kolebnic), jih lahko uporabljajo tako, da ima otrok cel teden isti pripomoček, ki ga učitelj označi, da pripada samo določenemu otroku, na koncu tedna pa ga šola razkuži. Naslednji teden pripomočke uporablja naslednja skupina.
  7. Na začetku vadbene ure otroke opozorite na varno razdaljo med njimi ves čas vadbe (2 metra). Opozorite jih tudi, da se z rokami ne dotikajo obraza ali oči.
  8. Pri določanju ciljev bodite pozorni, da boste razvijali vse gibalne sposobnosti učencev, tako moč, hitrost, ravnotežje, gibljivost, skladnost gibanja, natančnost, kot aerobno vzdržljivost. Večinoma se posvetite utrjevanju tistih gibalnih spretnosti, ki so jih učenci že usvojili, a imajo z njihovo izvedbo še težave. Pazljivi bodite tudi na pravilno izrazoslovje, poudarjanje pomena zdravih navad in spoštovanje poštenega obnašanja.
  9. Uro začnite z ogrevanjem. Pri tem naj po lahkotnem teku ali primerni tekalni igri raztezne in krepilne vaje izvajajo sami, ne v parih.
  10. V glavnem delu vadbo organizirate ali frontalno ali v manjših skupinah (npr. štafete), kjer vsaka opravlja svoje naloge, v obeh primerih pa naj učenci ohranjajo predpisano medsebojno razdaljo. Pri tem si pri mlajših (prvošolci) lahko pomagate z merjenjem s koraki (npr. štirje koraki so primerna razdalja), da dobijo čim boljši občutek o tem, kaj pomeni predpisana razdalja.
  11. V vadbo vključite tiste vsebine učnega načrta, ki jih lahko izvajajo sami, npr.:
  • Elementarna gibanja in igre (izberite tiste, pri katerih ni neposrednega stika otrok med seboj, npr. ristanc). Pravila lahko oblikujete tako, da je eden od pogojev prav ustrezna razdalja med učenci.
  • Atletska abeceda (hitra hoja, teki v različne smeri, z različno hitrostjo, iz različnih štartnih položajev, teki z dodatnimi gibalnimi nalogami, hitri šprinti, skoki (v daljino, višino, prek ovir, mnogoskoki).
  • Gimnastične vsebine (ritmični skoki, preskakovanje kolebnice, če jo učenec prinese s seboj v šolo, premet v stran na travnati površini, vaje ravnotežja na ožjih površinah, individualno gibalno ustvarjanje ob glasbi ...).
  • Med igrami z žogo priporočamo elementarna gibanja z žogo z nogo (vodenje žoge, vodenje med stožci ali drugimi ovirami, podajanje žoge z levo/desno nogo v parih, krogu, različne štafete …). Ostala gibanja z žogo (balonom) z roko (metanja in lovljenja, odbijanja, vodenja, zadevanja cilja, npr. kroga, ki je narisan na tleh ali steni) ali igre z loparji izvajajte le, če vsak otrok prinese v šolo svoj balon, žogo, lopar in žogico.
  • Izvedete lahko tudi krajši pohod, če je v bližini šole primerna vzpetina, pri tem pa lahko med hojo otroci izvajajo določene dodatne gibalne naloge.
  • Lahko organizirate tudi orientacijski tek oziroma orientacijske igre (iskanje zaklada ipd.) z dodatnimi nalogami ravnotežja ali natančnosti.
  • Če imajo učenci rolarje, skiroje ali kolesa, lahko izvedete tudi krajši tečaj rolanja in vadbo na kolesarskem poligonu.
  • Odsvetujemo dejavnosti, kjer prihaja do neposrednega telesnega stika učencev: npr. moštvene igre, borilne igre, ples v paru ipd.)
  1. V sklepnem delu ure vedno opozorite učence na to, da si po uri umijejo roke.
  2. Za učence 2. oziroma 3. razreda, za katere v tem šolskem letu niste uspeli organizirati plavalnega tečaja, organizirajte plavalni tečaj prihodnje šolsko leto.
  3. Testiranje za športno-vzgojni karton boste izvedli septembra skladno z navodili, ki jih boste dobili na šole. Tiste šole, ki so testiranje že opravile ali pa bi ga vseeno želele opraviti tudi v tem času, lahko pošljejo podatke v obdelavo.
  4. Učence ocenite skladno s splošnimi priporočili za ocenjevanje.
  5. Bodite spodbudni, pohvalite otroke, če so v zadnjih dveh mesecih med poukom na daljavo vadili ali se celo naučili česa novega. Prav tako pa jih navdušite za vadbo tudi med poletnimi počitnicami.

 

Literatura:

1 Ekelund, U., Anderssen, S. A., Froberg, K., Sardinha, L. B., Andersen, L. B., Brage, S. in European Youth Heart Study Group. (2007). Independent associations of physical activity and cardiorespiratory fitness with metabolic risk factors in children: the European youth heart study. Diabetologia, 50(9), 1832-1840.
2 Janssen, I. in LeBlanc, A. G. (2010). Systematic review of the health benefits of physical activity and fitness in school-aged children and youth. International journal of behavioral nutrition and physical activity, 7(1), 40
3 NCD-Risk Factor Collaboration (2017). Worldwide trends in body-mass index, underweight, overweight, and obesity from 1975 to 2016: a pooled analysis of 2416 population-based measurement studies in 128· 9 million children, adolescents, and adults. The Lancet, 390(10113), 2627-2642.
4 Sergeev, M. I., Stolyarov, V. I. in Gendin, A. M. (1988). The Role of the Family in the Physical Education of Preschool Children. International Review for the Sociology of Sport, 23(2), 153-166.
5 Almond, L. (2013). Physical literacy and fundamental movement skills: An introductory critique. Journal of Sport Science and Physical Education, 65, 80–88.
6 Castelli, D. M., Barcelona, J. M. in Bryant, L. (2015). Contextualizing physical literacy in the school environment: The challenges. Journal of Sport and Health Science 4(2), 156–163. 

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.