X
31mar.

Prvi koraki v svet kolesarjenja

Kolesarjenje je odlična rekreacija za vso družino, zato v tem prispevku predstavljamo pomen kolesarskih priklopnikov in transportnih koles za dejavno življenje staršev z dojenčki in malčki. Ob tem opozarjamo, na kaj morajo biti starši pozorni pri nakupu teh vozil in običajnih otroških sedežev za kolo, ter kakšen je pomen sodobnih otroških poganjalcev pri učenju kolesarjenja, kakšen naj bo prehod na pravo kolo ter kje in kako lahko varno kolesarijo mlajši otroci. Na koncu so dodana...

prof. dr. Mateja Videmšek1, prof. šport. vzg. in pred. Dušan Videmšek, prof. šport. vzg.2
1
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo

Doživetje kolesa obstaja že pred kolesarjenjem samim. Starši lahko svoje otroke peljejo v kolesarskih priklopnikih za otroke, s transportnim kolesom ali v otroškem sedežu na kolesu. Med kolesarjenjem otroci doživljajo okolico precej bolj intenzivno, saj lahko pri manjši hitrosti sprejemajo in obdelajo več vtisov iz okolja. Starši, ki kolesarijo, so za svojega otroka vzorniki, s tem pa tudi posredno naredijo prvi korak k pozitivnemu odnosu otrok do kolesarjenja1.

Če imate dojenčka ali malčka, se torej kolesarjenju ni treba odpovedati; z ustrezno opremo je lahko kolesarjenje varno in zabavno. Ker večina otrok do približno osmega meseca starosti še ne sedi samostojno, morajo biti starši pri prevozu dojenčkov pozorni na to, da jih položijo v ležeči položaj. Za prevoz dojenčkov, starih od šest tednov do devet mesecev, so primerne lupinice v kolesarskih priklopnikih ali v transportnih kolesih, ki so nastavljene v ležeči položaj.

Če dojenček že samostojno sedi, ga lahko peljete v kolesarskem sedežu, kolesarskem priklopniku ali v transportnem kolesu.

Raziskave kažejo, da so dobri priklopniki najbolj varna oblika otroškega prevoza s kolesom. Priklopnik deluje namreč kot varnostna kabina, ki ostane v normalnem stoječem položaju tudi med padcem s kolesom. Strokovnjaki poudarjajo, da so nesreče s kolesarskimi priklopniki izjemno redke1.

Priljubljenost otroških priklopnikov v zadnjem času strmo narašča. V običajnih časih ga starši lahko uporabljajo pri vsakodnevnih nakupih, za prevoz otrok do vrtca, za družinske izlete, z nekaj enostavnimi potezami pa ga lahko spremenijo v otroški voziček.

Pri nakupu lahko danes starši izbirajo med različnimi modeli kolesarskih priklopnikov, vendar so žal precej dražji od običajnih kolesarskih sedežev.

2internetnivir

Pri nakupu priklopnika morajo biti pozorni na sledeče1:

  • Najprej preverite združljivost vašega kolesa in priklopnika.
  • Dvosedi so primernejši tudi za nekoliko starejše otroke, saj nudijo več prostora. Enosedi so nekoliko ožji in lažji, zato so primernejši za športno uporabo.
  • Nastavljivi sedeži s podpornikom za glavo omogočajo otrokom udoben sedeč položaj in udoben položaj za spanec. Za otroke do devetega meseca starosti je primeren model otroške lupinice.
  • Priklopnik se lahko predela v otroški voziček, kar je  zelo praktično.
  • Priklopno vozilo ne sme biti širše od 80 cm. Na sredini zadnje strani priklopnega vozila mora biti nameščen rdeč odsevnik, ponoči in ob zmanjšani vidljivosti pa mora biti nad njim prižgana rdeča pozicijska luč.
  • Vez med kolesom in priklopnim vozilom mora biti takšna, da kolesar lahko obvlada kolo in priklopno vozilo in da se priklopno vozilo ne more samo odpeti.

Priporočila za vožnjo dojenčka v priklopniku za kolo1:

  • Dojenčka vedno pripnite z varnostnim pasom!
  • Zaprite mrežico, saj obstaja možnost, da otroka zadenejo kamni, ki se odbijajo od zadnjega kolesa.
  • Lupinico trdno in varno pritrdite na priklopnik.
  • Lupinico mehko oblazinite.
  • Dojenčka zaščitite pred prepihom, mrazom in soncem.
  • Vozite previdno in obzirno.

 

Kolesarski sedež za otroka

Ko se odločite za nakup otroškega sedeža, s sabo vzemite kolo in otroka. Morebitne vzmeti za sedeže morajo biti dobro pokrite in zavarovane. Pomembni so nastavljivi nožni podporniki z jermeni za fiksiranje nog. Za spečega otroka je idealen sedež z nastavljivim naslonjalom za hrbet, ki ga je mogoče nagniti nazaj. Naslonjalo je obvezno, saj zagotavlja podporo otroški glavi1.

Pri vzponu na kolo oziroma pri sestopanju s kolesa bodite previdni. Nikoli ne parkirajte in ne naslanjajte kolesa z otrokom v sedežu, saj obstaja nevarnost, da se kolo prevrne. Za večjo varnost morajo otroci tako v sedežih kot v priklopnikih nositi čelado2.

PetjaVidemšek

Kdo lahko prevaža otroka na kolesu in v priklopnem vozilu?

V Sloveniji lahko na kolesu in v priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, prevaža otroka le oseba, ki je stara najmanj 18 let. Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka, mlajšega od 8 let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge, ki morajo biti prilagojene velikosti otroka1.

 

Učenje kolesarjenja v predšolskem obdobju

Poganjalec je pripomoček, ki je bistveno spremenil učenje kolesarjenja, na katerega smo bili nekoč navajeni; ko je otrok prerasel tricikel, je navadno dobil pravo kolo s pomožnimi kolesci. Namesto da bi otrok na kolesu razvijal ravnotežje, mu s pomožnimi kolesci ni bilo treba skrbeti za ta primanjkljaj3.

Danes menimo, da so podporna stranska kolesa za učenje kolesarjenja neprimerna. Otrok se zanaša na njihovo podporo in stabilnost, vendar pa lahko kaj hitro izgubi ravnotežje zaradi neravne površine ali pa pade zaradi preobremenjenega podpornega kolesa. Pogosto se tako na kolesih s stranskimi kolesi zgodijo nesreče4.

Učinkovito sredstvo za premikanje, ki je namenjeno otrokom, starejšim od dveh let, je poganjalec. Sestavljen je iz dveh koles, okvirja in krmila. Lahko je narejen iz lesa, kovine (aluminija) ali iz kakovostne umetne mase. Otrok na njem sedi, hkrati pa se z obema nogama dotika tal. Z njima se nato tudi poganja na način, da hodi ali teče. Ko se otrok navadi na gibanje in že nekoliko razvije ravnotežje, se začne odrivati od tal in krčiti noge, tako da pride do vožnje po samo dveh kolesih.

Otroci se pogosto kar sami naučijo vožnje s poganjalcem, ker lahko uporabljajo hojo kot naravno obliko gibanja. Igra s poganjalcem je možna že zelo zgodaj, z njo pa otroci razvijajo ravnotežje, koordinacijo gibanja, moč, vzdržljivost, naučijo se krmiljenja in uravnavanja hitrosti. Otroci razvijajo sposobnost orientacije v prostoru, zaradi nenehnega stika s tlemi pa se lahko igrajo z ravnotežjem4.

Pri nakupu poganjalca morate biti pozorni na sledeče1:

  • Poganjalec naj bo odporen na vremenske vplive, na korozijo, enostaven naj bo za čiščenje.
  • Ima naj omejen zasuk bilance ter bilančne ročaje s širokimi odbojniki.
  • Gibljivi deli naj ne zahtevajo vzdrževanja.
  • Na poganjalcu naj ne bo mest, kjer bi obstajala možnost ukleščenja otroških prstov.
  • Vsebuje naj opremo z gumami, ki so najudobnejše in hkrati najbolj podobne otroškemu kolesu.
  • Ima naj višinsko nastavljiv sedež in po možnosti globoko odprtino.

Sedež poganjalca naj bo nastavljen tako, da sta obe nogi s celim stopalom varno na tleh;  noge naj bodo nekoliko pokrčene. V pomoč pri učenju vožnje s poganjalcem je primerna trda podlaga z majhnim nagibom, vendar otroka za pospeševanje hitrosti nikoli ne potiskajte.

MajaRemic

Prehod na otroško kolo

Ko otrok z znanjem vožnje poganjalca preide na kolo, je njegov problem z ravnotežjem že rešen in ostane mu samo še učenje poganjanja. Pedaliranje pa je precej lažja spretnost kot vzpostavljanje in vzdrževanje ravnotežja, zato je prehod na otroško kolo mnogo lažji3.

Najprimernejše je kolo z globoko odprtino. Taka konstrukcija poskrbi za uspešno sestopanje v nenadnih situacijah. Kolo naj bo robustno in naj ne zahteva prevelikega vzdrževanja.

Kolo naj bo prirejeno tako, da lahko otrok brez težav z obema rokama doseže in drži krmilo ter lahko s celim stopalom doseže tla. Če je kolo preveliko oziroma premajhno, ga otrok ne more učinkovito poganjati, sedi neudobno in je na kolesu negotov. Krmilo ne sme biti predaleč, kar pomeni, da otrok ne sme imeti stegnjenih rok, ampak so roke rahlo pokrčene, njegovi prsti morajo z lahkoto seči do zavornih ročic, ki pa morajo biti tehnično brezhibne5.

Otroci se s kolesom zelo radi vozijo, saj jim predstavlja tudi igralno sredstvo; z njim odkrivajo svet in številne nove dogodivščine. Pomembno je, da otrok do prvega stika s kolesom pride prek staršev ali bližnje osebe, ki ji zaupa, saj se bo tako hitreje in z veseljem naučil kolesarjenja.

Otrok mora tehnično obvladati kolo, preden se podate z njim na skupne kolesarske izlete. Ker otroci še ne dojemajo prometa v celoti, pojdite z njimi na kolesarsko pot v prometno mirnejših okoliših, področjih s hitrostno omejitvijo 30 km/h ali na kolesarske steze. Otrok naj se pelje pred vami, da je vedno v vašem vidnem polju. Tako ga lahko primerno usmerjate, hkrati pa je zaščiten tudi pred prehitevajočim prometom. Če se z otroki vozita dve odrasli osebi, naj tvorita začetek in konec kolesarske skupine1 in na ta način še dodatno poskrbita za otrokovo varnost.

Otrok v tej starosti namreč še nima v celoti ustrezno razvitih sposobnosti za varno vključevanje v promet1:

  • Njegovo vidno polje je zelo omejeno (za 1/3 manjše kot pri odraslih).
  • Zvokov, šumov in hrupa, ki prihajajo od strani in od zadaj, ne more ustrezno določiti.
  • Ne zmore prepoznati realne hitrosti približujočih se vozil.
  • Otrok se počuti, kot da je v središču sveta in hitro pozabi na zaznavanje drugih stvari.

Z vidika udeležencev v prometu so kolesarji zelo ogrožena skupina. Še posebej je pomembno, da so na cesti varni tudi najmlajši, ki s kolesarjenjem spoznavajo novo vlogo udeležencev v prometu.

Otroci naj bodo na kolesu oblečeni v oblačila živih barv, da bodo na cesti dobro vidni. Nikakor naj ne nosijo ohlapnih oblačil, ki se lahko zataknejo v dele kolesa, in obutve, ki se sezuva! Najbolj pomembna pa je čelada, ki se mora dobro prilegati in je za otroke obvezna. Čelada naj bo v svetlih in kričečih barvah, saj je tako bolj opazna, na vročem soncu pa se tudi manj segreva kot temna. Zelo pomembno je, da je otroku čelada všeč, da jo bo sprejel kot obvezni del opreme in jo bo z veseljem nosil pri kolesarjenju.

Otroku razložite, da mora krmilo vedno držati z obema rokama, da med vožnjo ne sme spustiti nog s pedal, da za kolo ne sme privezovati ničesar in tega vleči za sabo. Predvsem pa ga podučite, da na kolesu ne sme voziti prijateljev niti sede niti stoje.

 

Kje in kako lahko kolesarijo predšolski in osnovnošolski otroci?

Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa. Kolo sme samostojno voziti v prometu na cesti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let1. Otroci opravljajo kolesarski izpit v šoli v 5. razredu, ko že znajo predvidevati potek dogajanj, znanje povezovati s prakso ter ocenjevati pojave, kot so: hitrost, oddaljenost, reakcijski čas, zavorna pot, osvetljenost, vidnost, tehnična urejenost in posledice ravnanja v prometu. To so sposobnosti in lastnosti, ki so pomembne za samostojno, varno vključevanje otroka s kolesom v promet.

 

Kolesarjenje v okviru gibalnega/športnega programa Mali sonček

V okviru gibalnega/športnega programa Mali sonček, ki je namenjen otrokom od drugega do šestega leta starosti, in se je uspešno uveljavil v večini slovenskih vrtcev, je posebna pozornost namenjena tudi vožnji s kolesom. V vseh štirih programih, ki se nadgrajujejo (modrem, zelenem, oranžnem in rumenem Malem sončku), so opredeljene gibalne naloge in igre, ki jih lahko otroci izvajajo z različnimi prevoznimi sredstvi – trikolesom, skirojem, poganjalcem in kolesom – na raznovrstnih poligonih. Programi se med seboj povezujejo in dopolnjujejo, zato so v vrtcu otroci deležni enostavnih oblik kolesarjenja že od 2. do 6. leta starosti.

Seveda pa imajo pri učenju kolesarjenja veliko vlogo tudi starši, ki bi morali otroka spodbujati v njegovih prvih gibalnih poskusih in mu omogočiti, da z igro usvaja osnove kolesarjenja. Otrok postopoma sprejme kolesarjenje ne samo kot igro, ampak tudi kot vsakodnevno prevozno sredstvo ter prijetno športno dejavnost na prostem oziroma kot trajno vrednoto, ki mu bo pomagala ohranjati zdravje in ga sproščala ob psihičnih napetostih vse življenje.

 

Posebni nasveti v času povečane možnosti okužbe s koronavirusom COVID-19:

  • V času povečane okužbe nikakor ne kupujte kolesarske opreme prek spleta.
  • Dobro preglejte opremo, ki jo imate doma, saj mora biti tehnično ustrezna. Otrok mora imeti kolesarsko čelado, ki je testirana (certificiranje z ustreznimi evropskimi testi kaže, da je brezhibna) in se mu res dobro prilega.
  • Za otroka, ki ima poganjalec ali kolo, je ta čas dobra priložnost, da se izuri v spretnosti vožnje na domačem igrišču ali terasi. Če imate veliko površino, mu lahko pripravite tudi zanimiv poligon, kjer bo vozil okrog ovir (prazni jogurtovi lončki) ali na ožji površini (med na tleh narisanimi/označenimi črtami).
  • Če se odpravite na izlet na rekreativno površino (kamor zaenkrat še lahko greste) s priklopnikom, otrokom v otroškem vozičku ali na poganjalcu oziroma na otroškem kolesu, upoštevajte vsa v prispevku navedena navodila.
  • Bodite pazljivi, kajti v tem času ne sme priti do nikakršne poškodbe, da po nepotrebnem ne obremenjujete zdravstvenega sistema. 

 

Literatura:

Braun, M., Illek, G., Reiter, K. in Wrighton, S. (2013). Kolesarjenje od otroških nog naprej! Aktivna mobilnost od dojenčka do šolarja (evropski projekt Evroregija - Zdrava regija, vodja projekta ZZV Murska Sobota, Belović, B.). Graz: Austrian Mobility Research FGM-AMOR.
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. (b. d.). Kolesarji. Dostopno na https://www.avp-rs.si/preventiva/svetovalnica/kolesarji-2/.

Kodrin, M. in Videmšek, M. (2013). Učenje vožnje s kolesom za otroke. Šport, 61 (1/2), 59-66.
Videmšek, M., Karpljuk, D., Videmšek, D., Breskvar, P. in Videmšek, T. (2018). Prvi koraki v svet športa. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Cvijetićanin, M. (4. 5. 2011). Kolo kot prva otroška ljubezen. Polet. Pridobljeno iz http://www.polet.si/kolesarjenje/kolo-kot-prva-otroska-ljubezen.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.