X
GO
27nov

Ali so današnji otroci in mladina res slabše gibalno učinkoviti, kot so bili nekoč?

Medgeneracijske primerjave gibalne učinkovitosti otrok in mladostnikov v obdobju 1990 do 2017 kažejo, da so fantje danes v povprečju za 1,7% skromnejši, dekleta pa za 4,1% boljše, kot so bile leta 1990. Največji upad zmogljivosti je viden pri fantih v starosti od 10. do 12. leta starosti in od 16. do 18. leta starosti.

Prof. dr. Janko Strel, doc. dr. Bojan Leskošek, doc. dr. Gregor Starc, prof. dr. Gregor Jurak, prof. dr. Marjeta Kovač
Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja
 

Pripravili smo primerjavo telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine med letoma 1990 in 2017. Zaradi velike obsežnosti informacij smo analizo naredili tako, da smo posamezne starostne skupine združevali v triletja, in sicer od 7 do 9, 10 do 12, 13 do 15, 16 do 18 let starosti, in posebej skupino 6-letnikov od leta 2008 naprej. Za prikaz telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov smo uporabili XT vrednost, tj. standardizirano povprečno vrednost rezultatov vseh osmih merskih nalog gibalnih sposobnosti SLOfit sistema v omenjenem obdobju, ločeno po spolu in starostnih skupinah.

Ugotavljamo, da so v vseh starostnih skupinah učenci oziroma dijaki v gibalnih sposobnostih v letu 2017 v povprečju za 1,7% nižji ravni, kot so bili leta 1990. Pri dekletih ugotavljamo nasprotni trend, saj so dekleta v letu 2017 v povprečju za 4,1% višji ravni telesne zmogljivosti, kot so bile leta 1990. Trendi sprememb gibalne učinkovitosti so glede na starostne skupine zelo različni. Razvojni trendi fantov v starosti od 6. do 9. leta starosti in od 13. do 15. leta starosti so bolj pozitivni od razvojnih trendov starostnih skupin od 10. do 12. in od 16. do 18. leta starosti. Razvojni trendi deklet v starosti od 10. do 12. leta in od 13. do 15. leta so bolj pozitivni od razvojnih trendov starostnih skupin od 7. do 9. leta in od 16. do 18. leta starosti.

grafzzs

Nastale spremembe skušamo pojasnjevati z različnimi ukrepi izobraževalne politike v preteklih tridesetih letih, kot so povečanje ali zmanjšanje ur športne vzgoje, selektivno uvajanje razširjenega interesnega programa športnih dejavnosti, povečevanje ali zmanjšanje normativa dijakov v vadbenih skupinah, vključevanje ali izključevanje športnih pedagogov v različnih triletjih, razvoj ali stagnacija materialnih pogojev na različnih ravneh šolanja.

Več si lahko preberete v prilogi nove revije Šport.

 

 

 

Kategorije

Oznake

Arhiv