Vrednotenje rezultatov s pomočjo centilnih vrednosti
Za vsako mersko nalogo ŠVK izračunamo centilno vrednost surovega rezultata, ki nam daje podatek o tem, kam se rezultat uvršča na lestvici od 1 do 100 pri posameznem spolu in starosti. Na ta način lahko centilne vrednosti različnih merskih nalog med seboj neposredno primerjamo.
- Centilna vrednost 50 pomeni, da je rezultat določene merske naloge enak nacionalnemu povprečju.
- Če je centilna vrednost npr. 60, pomeni, da je rezultat boljši od 60 % rezultatov otrok iste starosti in spola.
Za posamezne merske naloge smo določili tudi območja zdravstvenega tveganja za posamezen rezultat:
- Telesna višina in telesna masa nimata označenih območij tveganja, ker to ni smiselno.
- Rezultate indeksa telesne mase in kožne gube nadlahti razvrščamo v 4 različna območja:
- Rumena barva: SUH,
- Zelena barva: OBIČAJEN / USTREZEN,
- Oranžna barva: PREDEBEL,
- Rdeča barva: DEBEL.
- Rezultate vseh gibalnih merskih nalog razvrščamo v 3 območja:
- Zelena barva: ZDRAVO,
- Rumena barva: POTREBNO IZBOLJŠANJE,
- Rdeča barva: TVEGANO – POTREBNO IZBOLJŠANJE.
Večletni prikaz rezultatov v posamezni gibalni sposobnosti in telesni značilnosti tako nazorno prikazuje, kakšni so trendi telesnega in gibalnega razvoja ter izpostavi področja, na katera je treba biti pozoren, da bo razvoj otroka čim bolj optimalen.
V primerjavi s T-vrednostjo, ki se je uporabljala pri vrednotenju ŠVK rezultatov pred SLOfit, nam centilna vrednost takoj pove, kje v populaciji se nahajamo, vendar se je treba zavedati, da višja centilna vrednost pri merskih nalogah poligona nazaj, teka na 60 m in teka na 600 m ne pomeni boljšega rezultata. Rezultat 166 sekund pri merski nalogi tek na 600 m bo imel npr. višjo centilno vrednost kot rezultat 156 sekund, a je slednji seveda boljši. Ko otrok raste, se spreminja tudi njegova telesna masa in na takšno spreminjajoče se telo se nenehno navaja. Zaradi tega lahko njegovi rezultati v primerjavi z vrstniki nihajo.
Spodaj je kaže primer razvoja aerobne vzdržljivosti prekomerno prehranjenega učenca v osnovni šoli:
- V prvem razredu se je glede na aerobno vzdržljivost učenec nahajal v območju povišanega zdravstvenega tveganja, po 11. letu starosti pa se je začel gibati proti območju visokega zdravstvenega tveganja, v katerega je pri 14. letih tudi vstopil.
- V 11. letu starosti je učenec namreč začel pospešeno rasti in je vstopil v puberteto, vendar je očitno postajal vse manj telesno dejaven, posledično pa se mu je vse bolj povečevala telesna masa, ki je naraščala precej bolj pospešeno kot telesna višina.
- Če bi se v tej starosti učenec začel bolj ukvarjati s športom, bi lahko krivulje obrnil v nasprotno stran in zelo zmanjšal svoja zdravstvena tveganja v odrasli dobi. Predvsem pa povečal kakovost svojega življenja, saj bi mu telo omogočalo uspešno sodelovanje v prostočasnih športnih dejavnostih, kar zdaj ni tako.
Graf prikazuje razvoj rezultatov teka na 600 m pri prekomerno prehranjenem fantu.
Z barvno podlago so označena območja zdravstvenega tveganja:
zelena barva - zdravo, rumena barva – potrebno izboljšanje, rdeča barva – tvegano, potrebno izboljšanje.