X
GO

Nasveti za posamezne gibalne sposobnosti so v pripravi. V vmesnem času priporočamo branje naslednjih prispevkov:

Kako lahko starši sami pomagate otroku izboljšati telesni fitnes?  

 Tudi starši lahko vplivajo na aerobno vzdržljivost otrok

Kako naj starši zagotovijo varno igro otrok?

Preprosto miganje

 

27sep

Naši potomci postajajo Homo Sedens

Dnevno količino sedenja otrok in mladostnikov moramo zmanjšati z omejeno uporabo časa pred zasloni na največ 1 uro dnevno, pogostim prekinjanjem dolgotrajnega sedenja in omejevanjem motoriziranega prevoza in časa, preživetega v notranjih prostorih med dnevom.

prof. dr. Gregor Jurak, izr. prof. dr. Maja Bučar Pajek, doc.dr.Gregor Starc, dr. Vedrana Sember, Petra Radi 
Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja

 

Razvoj družbe je močno spremenil vsakodnevno gibanje otrok in mladostnikov. Sedeč način preživljanja čas ali sedentarnost je danes prevladujoč gibalni vzorec, ki ima na telo svojstvene učinke. Če je še pred časom veljalo, da se s tem problemom soočajo predvsem odrasli, je vse bolj jasno, da so tudi otroci in mladostniki vse bolj podvrženi njegovemu negativnemu vplivu. Pouk v šoli poteka večinoma sede, v prostem času pa otroci vse pogosteje posegajo po sedečih dejavnostih (brskanje po pametnem telefonu, delo za računalnikom, gledanje televizije ipd.). 

homo-sedens

Slika 1

Sedentarnost je strokovno opredeljena kot vsako budno stanje, pri katerem sedimo ali ležimo in je poraba energije ≤ 1,5 MET . Pojem sedentarnost ne moremo enačiti s pojmom nedejavnost, ker to uporabljamo za opisovanje telesne dejavnosti, ki ne dosega označbe zmerna do intenzivna (tj. da ne dosega postavljenih smernic za telesno dejavnost)1.

telesna-dejavnost-en...

Slika 2: Telesna dejavnost in energijska poraba2

Sedentarnost se lahko pojavlja v štirih sestavinah otrokovega oz. mladostnikovega življenja3:

  • vzgoja in izobraževanje,
  • prevoz,
  • prehranjevanje, nega, domača opravila,
  • prosti čas, igra.

Pogosto se deli na to, ali med sedenjem gledamo v zaslon, t. i. čas pred zasloni (npr. televizija, video igrice, računalnik, tablica, pametni telefon) ali ne (pouk, prevoz, branje knjige, revije, govorjenje, prehranjevanje – čeprav lahko tudi te dejavnosti vključujejo zaslon)4,5. Zaradi sočasnih vplivov nekaterih drugih dejavnikov (npr. sočasno prehranjevanje, vpliv svetlobe zaslonov) zlasti čas pred zasloni predstavlja veliko zdravstveno tveganje za naše potomce6

sedentarni-nacin-ziv...

Slika 3: Čas, ki ga avstralski mladostniki dnevno preživijo sedentarno7.

Podatki vse več držav kažejo, da predšolski otroci in šolarji preživijo sedentarno najmanj 60 % budnega časa7. Npr. avstralski mladostniki (podatki iz leta 2007) preživijo približno 3,5 ure pred zasloni, 6 ur pa pri ostalih sedentarnih dejavnostih. Čas, ki ga mladi preživijo sede, se s starostjo povečuje8,9

Podatki iz naše študije ARTOS10,11 kažejo, da stanje pri nas ni tako grozno, vendar je vseeno zaskrbljujoče, saj slovenski najstniki preživijo 40,1% časa v budnem stanju sede ali leže (sedentarno), od tega pred zasloni (računalnik, tablica, TV ali pametni telefon) 73 minut čez teden in 78 minut ob koncu tedna. Z ne-ukrepanjem pa se lahko stanje hitro spremeni. 

Do sedaj ima le nekaj držav poleg priporočil za telesno dejavnost izdelana tudi priporočila za sedentarnost (z namenom zmanjšanja zdravstvenih tveganj). Ta otrokom in mladostnikom, starim med 5 in 18 let, priporočajo, da naj zmanjšajo dnevno količino sedenja. To lahko dosežejo12,13:

  • z omejeno uporabo elektronskih medijev (čas pred zasloni) v prostem času (npr. televizija, računalnik, elektronske igrice, pri katerih so pasivni) na največ 1 uro dnevno – krajši čas je povezan z manjšim zdravstvenim tveganjem,
  • s kar se da pogostim prekinjanjem dolgotrajnega sedenja,
  • omejevanjem sedentarnega (motoriziranega) prevoza in časa, preživetega v notranjih prostorih med dnevom.

Prizadevamo si, da tudi pri nas sprejmemo tovrstna priporočila. Šolam predlagamo različne rešitve za zmanjševanje težav, povezanih s sedenjem. Zanje organiziramo tudi delavnice, na katerih razložimo problematiko sedenja, pravilno sedenje in potrebne gibalne naloge za odpravljanje tegob, povezanih s prekomernim sedenjem. Če vas zanima, nas kontaktirajte. 

Viri:
1 Sedentary Behaviour Research Networ. 2013. Letter to the Editor: Standardized use of the terms “sedentary” and “sedentary behaviours.” Ment Health Phys Act 6:55–56. 
2 BHF National Centre. 2012. Sedentary behaviour: Evidence Briefing. Phys. Act. Heal. Loughbrgh. Univ. 
3 Abbott RA et al. 2013. Patterning of children’s sedentary time at and away from school. Obesity 21:E131–E133. 
4 L. S et al. 2013. Screen-based media use clusters are related to other activity behaviours and health indicators in adolescents. BMC Public Health 13:1174. 
5 Foley LS et al. 2011. It’s not just the television: survey analysis of sedentary behaviour in New Zealand young people. Int J Behav Nutr Phys Act BioMed Central. 8:132. 
6 Leech RM et al. 2014. The clustering of diet, physical activity and sedentary behavior in children and adolescents: a review. Int J Behav Nutr Phys Act 11:4. 
7 Straker L et al. 2016. Australia and Other Nations Are Failing to Meet Sedentary Behaviour Guidelines for Children: Implications and a Way Forward. J Phys Act Heal 13:177–188. 
8 Commonwealth of Australia. 2008. Children’s Nutrition and Physical Activity Survey: Main Findings. :1–58. 
9 Straker L et al. 2016. Australia and Other Nations Are Failing to Meet Sedentary Behaviour Guidelines for Children: Implications and a Way Forward. J Phys Act Heal 13:177–188. 
10 Jurak G, Starc G. 2013. The ACDSi 2013 – The Analysis of Children’s Development in Slovenia 2013: Study protocol. Anthropol Notebooks 19:123–143. 
11 Starc G et al. 2015. The ACDSi 2014 - a decennial study on adolescents’ somatic, motor, psychosocial development and healthy lifestyle: Study protocol. Anthropol Notebooks 21:107–123. 
12 Canadian Society of Exercise Physiology. 2012. Canadian Physical Activity and Sedentary Behaviour Guidelines. p 1–32. 
13 Australian Government D of H. 2014. Australia’s Physical Activity and Sedentary Behaviour Guidelines. Australian Government Department of Health. 

Kategorije

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorni urednik: prof. dr. Gregor Jurak