X
GO
02nov

Šestmesečne jesensko-zimske terapevtske vadbe v ambulanti Arcus Medici v Žireh

V Ambulanti Arcus Medici pripravljajo terapevtske vadbe, ki bodo potekale na daljavo, vodila pa jih bo magistrica kineziologije. Cilj te vadbe je zmanjšati zdravstvena tveganja, povezana z nizko telesno zmogljivostjo ali nedejavnostjo, dvigniti raven njihove zmogljivosti do te mere, da se lahko v nadaljevanju varno vključujejo v rekreativne vadbe v lokalnem okolju ter jim nuditi podporo pri spreminjanju življenjskega sloga.

Nina Istenič, mag. kin.1, Jaka Strel, dr. med., spec.1, zasl. prof. dr. Janko Strel1, prof. dr. Marjeta Kovač21 Zavod FITLAB, Arcus MEDICI, Žiri, 2 UL, Fakulteta za šport, Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja

Dovolj pogosta in intenzivna telesna dejavnost in z njo povezna telesna zmogljivost posameznika predstavljata pomemben dejavnik preventive pred kroničnimi boleznimi, obenem pa tudi omogočata bolj kakovostno življenje1,2, saj s pravilno usmerjeno vadbo ohranja svojo zmogljivost3. Zato je zelo pomembno, da se odrasli, tudi nekoliko starejši, pri katerih se zaradi različnih dejavnikov povečuje možnost pojava nenalezljivih kroničnih bolezni ali poškodb, vključujejo v posebej prilagojeno terapevtsko vadbo. Tako tudi v obdobju povečane možnosti okužbe z virusom SARS-CoV-2 ohranjajo svojo telesno pripravljenost in povečujejo imunost4. Posebej naj bi poskrbeli predvsem za mišično moč, koordinacijo gibanja, ravnotežje in gibljivost, v vsakotedensko vadbo pa naj bi vključevali tudi aerobne dejavnosti, pri katerih se močneje zadihajo in prepotijo5.

V ambulanti Arcus Medici v Žireh se lahko pacienti, pri katerih osebni zdravnik, kineziolog in športni pedagog odkrijejo splošno nizko raven telesne zmogljivosti, večje pomanjkljivosti v posameznih dejavnikih telesne zmogljivosti ali kronične bolezni, po priporočilu osebnega zdravnika vključijo v terapevtske vadbe. Strokovnjaki Zavoda Fitlab izvajajo takšno vadbo že šest let, saj so z njo začeli že v ZD Vrhnika6. T. i. “vrhniški” model so nekoliko preoblikovali in nadgradili ter z vadbami nadaljevali v ambulanti Arcus Medici v Žireh. Vse vadeče najprej pregleda osebni zdravnik, nato pa kineziologa naredita za vsakega vadečega tudi diagnostiko stanja telesne zmogljivosti. Na podlagi tega je posameznik usmerjen v različne oblike vadbe7. Tisti, ki so vključeni v terapevtsko vadbo, vadijo pod strokovnim vodstvom magistrice kineziologije. Cilj te vadbe je pri vadečih s primerno prilagojeno vadbo zmanjšati zdravstvena tveganja, povezana z nizko telesno zmogljivostjo ali nedejavnostjo, dvigniti raven njihove zmogljivosti do te mere, da se lahko v nadaljevanju varno vključujejo v rekreativne vadbe v lokalnem okolju ter jim nuditi podporo pri spreminjanju življenjskega sloga.

Ob prvem valu epidemije korona virusa SARS-CoV2 pomladi 2020, ko v Sloveniji  vadba “v živo” zaradi ustavitve javnega življenja ni potekala, sta se Nina Istenič, magistrica kineziologije, in Jaka Strel, družinski zdravnik v ambulanti Arcus medici odločila, da vadečim ponudita nadomestek v obliki vadbe na daljavo. To je Nina oblikovala v lažji in težji različici  glede na telesno zmogljivost skupine. Cilj je bil, da vadeči tudi v času izolacije sami ohranjajo svojo telesno pripravljenost. Njihovo vadbo za različne ciljne skupine smo predstavili tudi v SLOfit nasvetu. Pri tem so vadeči vadili sami ob pomoči videoposnetkov. Vadba je sicer dosegla precej širok krog uporabnikov, pa vendar je manjkala socialna razsežnost vadbe, osebni stik kineziologinje, njeno budno oko, ki takoj opazi pomanjkljivosti v izvedbi in z ustrezno povratno informacijo pomaga pri popravljanju napak v izvedbi, hkrati pa s spodbudno besedo dvigne raven motivacije vadečih. Prav povratna informacija je ključna za izboljšanje gibalne izvedbe, saj kakovostna povratna informacija poudarja napake, a hkrati ponuja strategijo, kako te napake v prihodnosti odpraviti. Tako omogoča razviti višjo raven znanja, a le, če je demokratična, podpirajoča, spoštuje prejemnikovo avtonomijo in ni pokroviteljska8 ter je podana pravočasno9. Pri tem pa ne smemo zanemariti tudi pomena neformalnega pogovora (klepeta z udeleženci vadbe kot človeškega odnosa o vsakdanjih dogodkih), saj je pogovor dober način sobivanja, druženja, vzpostavljanja človeških vezi10.

V drugem valu epidemije je vlada z odlokom ponovno zaprla športne objekte. Odgovor na ponovno zaporo je priprava sodelovanja med kineziologinjo in  vključenimi v terapevtske vadbe s pomočjo spletnih orodij, ki, čeprav še vedno na daljavo, prek videokonferenc omogoča bolj neposreden stik med njo in vadečimi. Cilj celotnega programa je “oborožiti” udeležence z novimi, bolj zdravimi navadami, ki jim bodo pomagale dolgoročno ohranjati zdrav življenjski slog, hkrati pa vzpostaviti dobre človeške odnose, motivirati vadeče in jim dajati poleg ustreznih povratnih informacij tudi podpore pri vključevanju in vztrajanju v vadbi.

Terapevtske vadbe bodo potekale 6 mesecev, in sicer od novembra 2020 pa do aprila 2021. Razdeljene so v šest mesečnih sklopov, vsak izmed njih pa je sestavljen iz:

  • videovadb  (vsak mesec bo vsak udeleženec terapevtskih vadb prejel dva posnetka vadbe, ki bo usmerjena v razvoj zmogljivosti celotnega telesa; pri tem se bo težavnost vadbe primerno stopnjevala, vadba, namenjena prvima dvema tednoma, bo lažja, naslednja dva tedna pa težja; naloga vsakega udeleženca bo, da vadbo izvede vsaj 2-krat tedensko z vmesnim dnevom ali dvema odmora);
  • koledarja vsakodnevne dejavnosti (cilj koledarja vsakodnevne dejavnosti je, da udeležence z beleženjem pogostosti vadbe spodbudijo, da dosežejo čim večje število dejavnih dni - ali celo čim večje število dejavnih dni zapored! Poleg posebej pripravljenih vadb, ki jih udeleženci izvajajo dvakrat tedensko, je pomembno, da v svoj vsakdan redno vključujejo tudi druge oblike in vsebine telesne dejavnosti, predvsem take, pri katerih se nekoliko zadihajo in prepotijo (hoja, tek, kolesarjenje ...));
  • tedenskih video klicev (njihov namen je, da se v manjših skupinah vsak teden slišijo prek videoaplikacije s kineziologinjo, se pogovorijo o napredku, dobijo odgovore na morebitna vprašanja in skupaj izvedejo vaje, ki morda potrebujejo nekoliko dodatne pozornosti;
  • vsebin s področja zdravega življenjskega sloga (razumsko dojemanje športne vadbe pospešuje usvajanje gibalnih spretnosti in poveča motivacijo za vadbo, zato se bodo udeleženci vsak mesec posvetili enemu izmed stebrov zdravega življenjskega sloga, in sicer stresu, prehrani, telesni dejavnosti in spanju. Začetni in zaključni mesec pa bosta namenjena tematiki spreminjanja oz. ohranjanja navad. Gradivo, razdeljeno na manjše enote, bo na voljo na spletni strani) in
  • druženja prek družabnih omrežij z vključitvijo v facebook (FB) skupino (za deljenje mnenj, izkušenj, utrinkov, reševanje vprašanj in medsebojno spodbujanje pa je oblikovana še zaprta FB skupina).

Pred začetkom vadb so vsi udeleženci povabljeni, da (v kolikor tega še niso naredili pri diagnostični obravnavi), izpolnijo vprašalnik o življenjskem slogu. Vprašalnik vključuje vprašanja z vseh glavnih sestavin življenjskega sloga – stresa, prehrane, telesne dejavnosti in spanja – ter strokovnemu timu pomaga zaznati področja, kjer ima posameznik največ možnosti za izboljšavo. Če bo udeleženec izpolnil vprašalnik pred vadbenim obdobjem terapevtskih vadb in po njem, pa lahko po zaključku programa ugotovi, kakšne so bile spremembe, na katerih področjih je najbolj napredoval, katerim pa bi bilo priporočljivo v prihodnosti posvetiti nekoliko več pozornosti. Poleg tega so po koncu terapevtskih vadb vsi udeleženci povabljeni na ponovne meritve telesne zmogljivosti in telesne sestave ter zaključni pogovor s kineziologinjo in zdravnikom, kjer skupaj naredijo analizo opravljenega napredka in postavijo cilje za naprej.

Ker menimo, da je lahko takšen interdisciplinarno zasnovan pristop odličen primer dobre prakse tudi za druga okolja, priporočamo, da si ogledate njihove vadbe in tako poskrbite za svoje zdravje, boljše počutje ter ohranjanje gibalnih navad.

Preberite si še splošne nasvete Priporočila o telesni dejavnosti v času širjenja korona virusa o vadbi v času povečane možnosti okužbe, ki jih je pripravila SLOfit ekipa na Fakulteti za šport pod sloganom #Z gibanjem nad Korono. Dostopni so na spletni strani FŠ – SLOfit in NIJZ.

Viri:

1Tremblay, M. S., Colley, R. C., Saunders, T. J., Healy, G. N. in Owen, N. (2010). Physiological and health implications of a sedentary lifestyle. Applied physiology, nutrition, and metabolism, 35(6), 725-740.
2Booth, F. W., Roberts, C. K. in Laye, M. J. (2012). Lack of exercise is a major cause of chronic diseases. Comprehensive Physiology, 2(2), 1143.
3Kalyani, R. R., Corriere, M. in Ferrucci, L. (2014). Age-related and disease-related muscle loss: the effect of diabetes, obesity, and other diseases. The Lancet Diabetes & Endocrinology, 2(10), 819-829.
4Romeo, J., Wärnberg, J., Pozo, T. in Marcos, A. (2010). Physical activity, immunity and infection. Proceedings of the Nutrition Society, 69(3), 390-399.
5WHO. (2020). WHO Guidelines on physical activity and sedentary behaviour for children and adolescents, adults and older adults. Pridobljeno iz https://www.who.int/docs/default-source/physical-activity/call-for-consultation/draft-guideline-on-physical-activity-and-sedentray-behaviour.pdf?sfvrsn=ddf523d5_4
6Strel, J. idr. (2016). Telesna zmogljivost za boljše zdravje in počutje: vloga osnovnega zdravstva in lokalne skupnosti pri zagotavljanju ustrezne telesne zmogljivosti po vrhniškem modelu. Logatec: Fitlab.
7Strel, J[anko], Istenič, N. in Strel J[aka]. Svetovalnica za telesni in gibalni razvoj kot sestavni del družinske ambulante Arcus Medici. (2019). V Kovač, M. in Plavčak, M. (ur.), Zbornik 32. Strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije (str. 135-141). Debeli Rtič: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. Pridobljeno iz http://zdsps.si/zbornik_32posvet_2019_CIP.pdf
8Ruscher, J. B., Wallace, D. L., Walker, K. M. in Bell, L. H. (2010). Constructive feedback in cross-race interactions. Group processes & intergroup relations 13 (5), 603-619.
9Quilligan, S. (2007). Communication skills teaching: the challenge of giving effective feedback. The clinical teacher, 4, 100-105.
10Marentič Požarnik, B. in Plut Pregelj L. (2009). Moč učnega pogovora. Poti do znanja z razumevanjem. Ljubljana. DZS.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač