X
GO
07apr

Osebna športna mapa

Učenčeva mapa dosežkov je ena novejših metod usvajanja in preverjanja znanja, ki predstavlja inštrument za procesno vrednotenje učenčevega napredka in učiteljeve strokovne rasti. Predstavljamo e-osebno mapo učenke 6. razreda OŠ Alojzija Šuštarja iz Ljubljane, ki jo je izdelala s pomočjo navodil in pod mentorstvom svoje profesorice športne vzgoje Petre Filipič. Prikazala je svojo gibalno dejavnost v prvem tednu šolanja na daljavo, hkrati pa je v izdelavo vključila tudi veliko mer...

prof. dr. Marjeta  Kovač1, Petra Filipič, prof. šv. vzg.2 in Nuša Demšar, učenka2

1Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2OŠ Alojzija Šuštarja, Ljubljana

 

Učenčeva mapa dosežkov je zbirka učenčevih del, opremljenih z refleksijo. Predstavlja pomemben in drugačen pristop v didaktičnem sistemu poučevanja, saj dopolnjuje tradicionalno obliko usvajanja, preverjanja in ocenjevanja znanja ter predstavlja način procesnega (formativnega) vrednotenja učenčevega in učiteljevega dela.1-4

Mapa predstavlja skupek gradiv (izjav, slik, fotografij, pisem, zapiskov, izvlečkov, videoposnetkov, lahko tudi objav na družbenih omrežjih itd.) z namenom, da lastnik prikaže, kaj je delal in dosegel oziroma kaj je zmožen doseči. Nastane v določenem časovnem obdobju s procesoma zbiranja gradiv in njihovega izbiranja po vnaprej določenih merilih za izbor in merilih za ovrednotenje mape. Vsebuje tudi učenčevo razmišljanje (samorefleksijo) in kritično presojo o svojem delu in načrtovanju za nadaljnji razvoj. Učitelju nudi povratno informacijo o uspešnosti poučevanja, učencu pa o uspešnosti njegovega učenja1-5. Tako dopolnjuje tradicionalno obliko usvajanja, preverjanja in ocenjevanja znanja1-3.

Različni strokovnjaki1-5 navajajo, da učenčeva mapa:

  • spodbuja in razvija individualno ustvarjalnost na več področjih,
  • omogoča bolj dejavno vlogo učenca, saj s pomočjo avtentičnih nalog samostojno preverja, odkriva, vrednoti in ocenjuje pridobljeno znanje,
  • povečuje odgovornost učenca (učenec sam beleži svoja opažanja) in njegove sposobnosti za reševanje problemov, s tem pa se poveča učenčeva motivacija in samozavest,
  • omogoča globlje razumevanje in reševanje problemov, učenec pa pridobi bolj poglobljeno, bolj kakovostno in bolj trajno znanje,
  • nudi priložnost za zavestno oblikovanje kritičnega odnosa do lastnega dela, zaznavanja in odpravljanja napak,
  • omogoča procesno vrednotenja učenčevega napredka,
  • predstavlja dodatno obliko pridobivanja, preverjanja in ocenjevanja znanja,
  • spodbuja kakovostno komunikacijo med učenci, učitelji in starši.

Pri tem ima najpomembnejšo vlogo učitelj, ki mora učencem predstaviti tak način dela (lahko tudi z lastnim primerom), merila izbora gradiv in merila ovrednotenja. Poleg učitelja imajo lahko pri izdelavi mape pomembno vlogo tudi sošolci (medvrstniško spodbujanje, pomoč in ovrednotenje) in starši.5-6 Staršem pa je treba jasno povedati, da je mapa učenčevo samostojno delo, pri tem pa je njihova motivacija učenca in spodbujanje k samostojnosti in kritičnosti neprecenljiva.6

Posebej pri športni vzgoji lahko učitelj z mapo učenčevih dosežkov 1-2,4:

  • na zanimiv način usmerja učence k zdravemu načinu življenja,
  • jih seznanja s prednostmi in pomanjkljivostmi v njihovem lastnem gibalnem razvoju ali gibalnih ter teoretičnih znanjih,
  • seznanja učence s pomenom redne spremljave.

Nekateri učitelji športne vzgoje že vrsto let uporabljajo t.i. osebne športne mape za spremljavo učenčevega dela. Prikazali bomo način dela Petre Filipič, profesorice športne vzgoje na OŠ Alojzija Šuštarja v Ljubljani. Učenci in učenke te šole izdelujejo pri športni vzgoji osebno športno mapo v celotnem obdobju šolanja s pomočjo natančnih navodil učiteljev. Na tej povezavi lahko vidite splošna navodila, ki so jih dobile učenke od 6. do 9. razreda glede izpeljave dejavnosti pri predmetu šport »na daljavo«, posebej pa še glede izdelave osebne mape. Ustna navodila so učenke 6. in 7. razreda dobile že v šoli, saj mapo izdelujejo vsa štiri leta, učenkam 8. in 9. razreda pa je tak način dela že dobro poznan. Dobile so tudi različna druga gradiva (npr. teoretične informacije o vseh gibalnih sposobnostih, ki služijo kot »pregradni karton« in teoretično izhodišče za povezavo s prakso v osebni športni mapi z namenom, da bo ta imela »rdečo nit«). Učiteljica namreč meni, da je prav zdaj priložnost, da učenke spoznajo, kaj naj mapa vključuje in kako lahko same dokumentirajo svojo gibalno dejavnost. Vsak teden na orodje Teams (v office 365), prek katerega komunicira z otroki, vloži namige in priporočila za izvedbo nalog za cel teden (če se vmes kaj spremeni v povezavi z omejitvami strokovnih institucij in vlade, navodila spremeni) in jih usmerja (v klepetu si zabeleži datum oddaje, pokomentira vsak vložen izdelek in jih spodbuja za nadaljnje delo). Če zaradi kakršnihkoli preprek učenke ne morejo slediti namigom, morajo to obrazložiti. Nekatere učenke so se odločile za video obliko, to je e-mapo, nekatere samo opisujejo svojo športno dejavnost, dodajajo slike in ustvarjajo mapo na svoj način. Učenke morajo v spletno orodje Teams, kjer imam učiteljica pripravljene mape za vsako učenko, ob koncu tednu vložiti svoje izdelke. Prvi teden je mape oddalo okoli 75% deklet (96 deklet), tudi drugi teden okoli 80%, a so nekatere že nekoliko zamujale z oddajo, zato jih dodatno motivira z objavo res dobrih primerov. Preverjanje znanja je Petra izpeljala prek kviza, ki ga je izdelala z orodjem Forms (meni, da je dobila odlično povratno informacijo), zato bo s kvizi nadaljevala. Osebno športno mapo bo na koncu tudi ocenila. Posebej pa poudarja, da je ključ do uspeha tudi sodelovanje z obema učiteljema športne vzgoje Urošem Kermavtom in Denisom Milošičem, saj ves čas sodelujejo, analizirajo, izboljšujemo, dopolnjujejo sistem pouka na daljavo. Vse tudi beležijo v zapisnikih aktiva učiteljev športne vzgoje, ki povzemajo njihove ugotovitve in rešitve.

Izjemen primer video-mape o prvem tednu pouka športa na daljavo je ustvarila učenka 6. razreda Nuša Demšar, ki je dovolila (seveda so se z objavo strinjali tudi njeni starši), da njen videozapis delimo kot primer dobre prakse. Nuša je ne le načrtovala svoje gibalne izzive, temveč jih je tudi posnela in oblikovala s primernimi orodji ter tako pokazala svoja različna znanja.

 

Viri:

1Kovač, M. (2012). Portfolio ali učenčeva mapa dosežkov. Izročki predavanja na magistrski stopnji študija Športna vzgoja na Fakulteti za šport. Ljubljana: Fakulteta za šport.
2Melograno, V. J. (2006). Student Portfolios for K – 12 Learners. V Professional and Student Portfolios for Physical Education, Second Edition. Cleveland State University: Human Kinetics.
3Sentočnik, S. (2004). Portfelj kot alternativna oblika vrednotenja učenčevega napredka - možnosti njegove uporabe v slovenskih šolah. Sodobna pedagogika, 55(1), 70–91.
4Mali, N. (2000). Učenčeva mapa dosežkov – portfolio (Diplomska naloga). Ljubljana: Fakulteta za šport.
5Ocak, G. in Ulu, M. (2009). The views of students, teachers and parents and the use of portfolio at the primary level. Procedia Social and Behavioral Sciences 1(1), 28–36.
6Ricci, B. J. (2000). How about parent-teacher-student conferences?. Principal, 79(5), 53–54.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač