X
19mar.

Pohodništvo: dobra priprava je (edina) prava pot do uspeha

Kako poskrbeti za lastno varnost, kadar se odpravimo na pohod ter naj kaj moramo biti še posebej pozorni med pohodništvom v času COVID-2019, vam predstavlja dr. Tadej Debevec.

Dr. Tadej Debevec
Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani

Pohodništvo je najbolj priljubljena prostočasna dejavnost Slovencev z dolgo tradicijo. Pozitivnih učinkov pohodništva oz. gibanja v naravi nam ni treba posebej poudarjati, saj številne raziskave jasno kažejo, da ustrezna gibalna dejavnost predstavlja ključni temelj zdravega življenjskega sloga. Ker pohodništvo poteka v naravnem okolju, niso pomembni le pozitivni učinki hoje na vse dejavnike zdravja in dobrega počutja (biološka, psihološka in socialna sestavina gibanja s svojimi večrazsežnostnimi pozitivnimi učinki) pač pa tudi pozitiven odnos do narave. Slovenci že dolgo veljamo za “planinski” narod in morda ravno v tem tiči razlog, da večina prebivalcev naše lepe in gorate domovine meni, da o pohodništvu veliko (ali vse) ve in da se na tovrstno dejavnost ni treba kaj posebej pripravljati. Na žalost nam statistika nezgod pokaže, da temu ni tako in da so ustrezno znanje, izkušnje in predvsem dobra priprava temelji varnega pohodništva v gorskem okolju. Namen tega prispevka je povzetek ključnih dejavnikov kakovostne priprave na pohodništvo, ki je sestavljena iz naslednjih treh delov: 

  • ustrezna telesna priprava pred pohodom,
  • ustrezna izbira cilja, 
  • uporaba primerne in varne opreme.  

Telesna priprava pred pohodom 

Dobra telesna priprava je ključni dejavnik, ki nam omogoči kakovostno in prijetno hojo. Seveda sta način in vrsta priprave različna glede na naše sposobnosti in cilje. Včasih je veljalo, da je najboljša priprava za pohodništvo prav pohodništvo samo s smiselnim stopnjevanjem obremenitve oz. trajanja pohodov. Takšen pristop je sicer zelo smiseln in nas lahko situacijsko pripelje do kakovostne telesne pripravljenosti. Ker v današnjem (pre)hitrem življenjskem tempu pogosto le stežka najdemo čas za pohod v gore oz. izlet v naravo, lahko ustrezno pripravljenost za načrtovane izlete pridobimo tudi z drugimi dejavnostmi (npr. kolesarjenje, tek ipd.). Kakovost in količina naših priprav močno določata izbiro cilja, kar je opisano v nadaljevanju. 

Izbira ustreznega cilja 

Ko se odločimo za pohod, je prvi “korak” izbira ustreznega cilja. Tu velja spoštovati pravilo postopnosti, ki naj nas vodi skozi celotno pohodniško življenje. Pohod bomo lahko varno, učinkovito in tudi prijetno izvedli le, če bomo nanj ustrezno pripravljeni in cilj ne bo presegal naših sposobnosti oz. sposobnosti tistih, s katerimi bomo na pohodu. Ker smo ljudje med seboj zelo različni, so različni tudi naši cilji. V vsakem primeru pa pri izbiri cilja upoštevajte naslednje napotke: 

  • Cilje vedno izbiramo glede na naše sposobnosti in izkušnje. 
  • Pomembni dejavniki izbire cilja so vremenske in druge razmere (sneg, blato itd.).  
  • Cilj vedno prilagodimo vsem udeležencem pohoda.
  • Raje načrtujmo krajši pohod, ki ga lahko podaljšamo, kot pa obratno. 
  • Če smo na zadnjem pohodu naleteli na težave, naslednjič načrtujmo krajši oz. manj zahteven pohod. 
  • Že vnaprej razmislimo o morebitnih možnostih umika med pohodom, če pride do spremenjenih okoliščin (vreme, razmere na poti itd.). 
  • Ko se odpravljamo v neznano pokrajino, najprej načrtujemo lažje pohode, da spoznamo okolico.  

Ustrezna oprema 

Ko smo izbrali cilj in smo se nanj dobro pripravili, se moramo odločiti še, kakšno opremo bomo potrebovali. Za klasično poletno pohodništvo so poleg ustreznih oblačil (ustrezna toplotna in vetrna zaščita – raje več tanjših slojev), prenosnega telefona ter zaščite proti sončnim žarkom (kapa, sončna krema itd.) ključni ustrezna obutev, nahrbtnik, pohodne palice ter hrana in pijača. 

  • Pohodniški čevlji – Poleg tega, da so udobni, morajo čevlji imeti ustrezen (profiliran) podplat. Dober pohodniški čevelj je tisti, ki je uhojen na našo nogo in v katerem nimamo stalnih težav z žulji in drugimi poškodbami kože. Pomembno je, da čevlji niso pretežki in da imajo membrano, ki  je propustna (da lahko noga “diha”). Še posebej to velja poleti, ko se najpogosteje gibljemo po kopnem in suhem svetu. Praviloma morajo čevlji segati nad gležnje, saj nam tako preprečijo poškodbe gležnjev in olajšajo hojo v tehnično bolj zahtevnem terenu (slika 2). Nizke čevlje svetujemo le tistim, ki so na njih navajeni in nimajo težav z gležnji.   
  • Nahrbtnik – Kakovosten nahrbtnik ima ustrezno veliko hrbtišče (glede na velikost uporabnika), kakovostne (široke) naramnice, dovolj prostora (ne sme biti prevelik, saj za enodnevne ture zadostuje nahrbtnik s prostornino 20 do 30 litrov) in ni pretežek. Ponudbe na trgu je veliko (slika 3), zato je odločitev navadno težka. Poleg zgoraj navedenih značilnosti pa sta danes za marsikoga pomembna tudi estetski izgled nahrbtnika in njegova barva.  
  • Pohodniške palice – Že dolgo je znano, da lahko z uporabo pohodniških palic bistveno zmanjšamo obremenitev sklepov pri pohodništvu. Zato priporočamo njihovo uporabo. Ključno je, da so palice primerno dolge (po možnosti prilagodljive), lahke in imajo ergonomske ročaje (slika 4). Na njihovo uporabo se je treba navaditi in pri uporabi v gozdu oz. grmičastem svetu upoštevati pravilo, da je zaradi možnosti poškodb ramen in komolcev vedno bolje držati palice zunaj paščkov. 
  • Hrana in pijača – Količino hrane in pijače, ki jo vzamemo s seboj na pohod, vedno prilagodimo njegovemu trajanju in zahtevnosti. Na pohodih ne eksperimentiramo s prehrano, s seboj vzamemo tisto, ki smo je navajeni. Zaradi mogoče dehidracije imejmo s seboj dovolj pijače. Na številnih pohodih lahko zmanjšamo težo nahrbtnik tudi tako, da si hrano in pijačo sproti priskrbimo v planinskih kočah. Vedno pa imejmo v nahrbtniku kakšen prigrizek (lešnike, suho sadje ali energijsko ploščico) za primer, če nam ali kakšnemu od sopotnikov zmanjka energije.  

Pohodništvo v času pandemije COVID-2019 

Na pohod se v času pandemije, seveda ob pogoju, da je dovoljeno gibanje zunaj, lahko odpravimo, je pa pri tem pomembno upoštevati naslednja navodila: 

  • V tem obdobju se podajajmo le na lahke izlete oziroma pohode, na katerih res ne pričakujemo nobenih težav. 
  • V nobenem primeru se ne izpostavljajmo mogočim dodatnim nevarnostim oz. ne izvajajmo nevarnih dejavnosti. Vsakršna poškodba bi v tem obdobju dodatno obremenila že tako preobremenjen zdravstveni sistem. 
  • Na izlet ali pohod se odpravimo sami ali skupaj s člani gospodinjstva. Vsakršni skupinski izleti so odsvetovani. 
  • Za cilje izbirajmo manj priljubljene izletniške točke, kjer ne pričakujemo gneče oz. nam poti omogočajo srečevanje na ustrezni razdalji (5 m) – idealni so bližnji gozdovi in vzpetine, ki jih navadno ne obiskujemo. 

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.