X
GO

Nasveti za posamezne gibalne sposobnosti so v pripravi. V vmesnem času priporočamo branje naslednjih prispevkov:

Kako lahko starši sami pomagate otroku izboljšati telesni fitnes?  

 Tudi starši lahko vplivajo na aerobno vzdržljivost otrok

Kako naj starši zagotovijo varno igro otrok?

Preprosto miganje

 

21jun

Dileme pri izpeljavi šolskih športnih dejavnosti

Šola izvaja številne športne dejavnosti, tako v šoli kot zunaj nje. Pri tem se sooča z varnostnimi in strokovnimi zahtevami, zakonodajo, pritiski staršev in komercialno ponudbo zavarovalnic, športnih sredin in turističnih ponudnikov. Odgovornim se pojavlja vrsta dilem, pri čemer trepetajo, ali kljub trudu delajo kaj spornega. Predstavljamo naše strokovno mnenje glede tovrstnih vprašanj, pri čemer velja opozoriti, da se normativno opredeljena izhodišča spreminjajo.

prof. dr. Marjeta Kovač, prof. dr. Gregor Jurak 

Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja 

 

V šolskem prostoru se tovrstna vprašanja rešujejo v okviru normativov in standardov, ki lahko opredeljujejo kader, njegovo izobrazbo, obremenitev, merila za oblikovanje učnih skupin ipd. Za razlago normativov je odgovorno pristojno ministrstvo, strokovna mnenja pa so pristojnost tistih, ki delamo na tem področju. Več o določenih normativnih težavah in strokovnih izhodiščih si lahko preberete v knjigi Izpeljava športne vzgoje1

Kljub sprejetim normativom pa normativne zahteve na področju vzgoje in izobraževanja niso za vse primere (vsebine) natančno določene. Še več, pri različnih organizacijskih pristopih včasih prihaja do protislovnih navedb v različnih dokumentih (en dokument navaja tako, drugi pa drugače; primer Koncept dejavnosti in pravilnik, ki govori o normativih in standardih v osnovni šoli). Če matično področje ne ureja neke zadeve, se v podobnih primerih uporablja najbližja sorodna zakonodaja. Za področje športne vzgoje je to zakonodaja na področju športa2, ki pa spet redko posega na normativno raven (velikokrat posamezne zveze to rešujejo vsaka zase v svojih pravilnikih, npr. Planinska zveza Slovenije), natančno pa določa standarde, kdo lahko izvaja športne programe (v šolskem prostoru to pomeni zahteve za zunanje sodelavce, ki izvajajo interesne dejavnosti ali sodelujejo pri izvedbi športnih dni in šol v naravi). Drugo so seveda strokovna izhodišča, povezana s strokovno doktrino športne vzgoje, na katera mora znati odgovoriti vsak športni pedagog. Ker pa vsega ne moremo predpisati oziroma preveriti, je dobro za nekatere konkretne primere uporabiti »zdravo kmečko pamet«. V nadaljevanju navajamo nekaj šolskih športnih dejavnosti, dilem, ki se porajajo šolam, ter naše strokovno mnenje o njih. Poševno pisano navajamo nekatere od dilem, v nadaljevanju pa naše mnenje.

* Poudarjamo, da je to strokovno mnenje avtorjev prispevka in ne mnenje institucije (Fakultete za šport), kjer sta zaposlena. Mnenje institucije se pridobi s prošnjo dekanu, ki nato določi nekoga od zaposlenih, da napiše mnenje. Za tako mnenje institucija tudi izstavi račun skladno s cenikom. 

Dan dejavnosti in zimske vsebine na športnem dnevu

dileme2

Ali testirati znanje smučanja/drsanja, preden začnemo s športnim dnem?

Če učitelj/šola ne pozna znanja smučanja/drsanja otrok, ima s strokovnega vidika tri možnosti:

  • za učenca, ki se prijavi na dejavnost, naj starši podajo oceno njegovega znanja tako, da jim čim bolj opišete ravni znanja (npr.: raven 3 - zna se samostojno voziti s smučarsko napravo in zna vijugati (široki in ožji zavoji); vsako leto se smuča vsaj en teden; raven 2 – zna se samostojno voziti s smučarskimi napravami; znanje smučanja je pomanjkljivo; ima težave pri nizanju zavojev; običajno uporablja plužne zavoje; doslej je smučal ne nekajkrat; raven 1 – je smučar začetnik, sicer si zna samostojno pripeti smuči, obvlada hojo po snegu in obračanje ter smuk naravnost in zaustavljanje v plužnem položaju); starši naj potem obkrožijo svojo subjektivno mnenje o znanju otroka; seveda lahko zahtevate, da se smučanja udeležijo le izkušeni smučarji (tudi tu opišite, kaj naj otrok zna), ali pa omogočite, da na športnem dnevu izvedete krajši tečaj poučevanja smučanja;
  • na začetku športnega dne preverite znanje otrok in šele na terenu razdelite otroke v skupine (to je mogoče, če imate majhno število otrok);
  • kombinacija obojega (po oceni, ki jo podajo starši, na začetku učitelji po preizkusu razdelijo učence v skupine oziroma preoblikujejo vnaprej določene skupine, če je to potrebno).

Enako lahko postopate pri drsanju. Večinoma pa imajo učitelji kar dober vpogled v znanje otrok, tako da lahko oblikujejo skupine že pred izvedbo športnega dne.

Ali preveriti ustreznost opreme, preden gremo na smučarsko progo/led?

Preverjanje opreme pred smučanjem/drsanjem je eno od temeljnih izhodišč varne izvedbe. Imate dve možnosti: ali učenci prinesejo opremo en dan pred športnim dnevom v šolo (kjer jo učitelj pregleda), ali pa jo pregledate pri prihodu v šolo na dan izpeljave športnega dne. V tem primeru za učence, ki nimajo primerne opreme, zagotovite drugo dejavnost (to naj vključuje varnostni načrt, ki ga izdelate za vsak športni dan, npr. učenec ostane v šolski knjižnici ali ga preusmerite na drugo dejavnost, če ima zanjo primerno opremo). Postopek je opisan v številni strokovni literaturi.

Kateri normativ naj šola upošteva za začetnike, dobre smučarje/drsalce?

Za smučarje upoštevate veljavne normative3 glede oblikovanja učnih skupin – 10 smučarjev začetnikov na učitelja oziroma 12 smučarjev, ki imajo že določeno znanje. Za drsanje normativ v veljavnem šolskem pravilniku ni določen, kar bi lahko pomenilo, da jih imate 28 do vključno 5. razreda oziroma 20 od 6. razreda naprej. Ker vemo, da drsanje ni ravno običajna dejavnost, upoštevajte priporočilo za oblikovanje skupin za planinski pohod in kolesarki izlet iz učnega načrta za predmet Šport4, ki opredeljuje:

“Na pohodu po nezahtevnem svetu in v sredogorje je velikost skupine poleti lahko do 15 učencev, v zimskih razmerah pa do 10. Pri pohodih v visokogorje morajo učenci imeti že dodatno predznanje. Priporočeno je spremstvo gorskega vodnika in v kopnih razmerah do 10 učencev na enega učitelja ali vodnika. Ne glede na ustrezno število učiteljev naj bo vedno z učenci še dodatni spremljevalec (učitelj ali gorski vodnik), ki v primeru nesreče spremlja poškodovanega učenca.

Na kolesarskem izletu naj skupino 10 učencev vodi najmanj en učitelj. Ne glede na ustrezno število učiteljev naj bo vedno z učenci še dodatni spremljevalec, ki v primeru nesreče spremlja poškodovanega učenca.

Na športnih dnevih z drugimi vsebinami (drsanje, veslanje, orientacijski tek idr.) spoštujemo pravila ali priporočila nacionalnih športnih zvez, če jih imajo. Drugače glede na zahtevnost vsebine spoštujemo priporočila za oblikovanje skupin pri kolesarskem izletu (do 10 učencev) ali pravila za velikost skupine pri spremstvu učencev v šoli v naravi (do 15 učencev).«

Pregled spletnih strani Zveze drsalnih športov kaže, da ta nima posebnega pravilnika, ki bi navajal število otrok/vadečih v skupini (vsaj takšnega pravilnika nima javno objavljenega). V takih primerih se je najbolje poslužiti pravil CŠOD za delo v njihovih domovih:

»V CŠOD upoštevamo pravila za povečanje varnosti, po katerih se ravnajo udeleženci. Pri vseh oblikah in metodah dela se ravnamo v skladu s predpisanimi normativi za varno delo v skupinah:

  • delo na terenu – 1 strokovni delavec na 15 učencev
  • plavanje – 1 strokovni delavec na 8 neplavalcev oz. na 12 plavalcev
  • smučanje – 1 strokovni delavec na 12 učencev oz. na 10 smučarjev začetnikov
  • kolesarjenje – 1 strokovni delavec na 10 učencev
  • kanuizem na mirni vodi – 1 strokovni delavec na 8 učencev (mali kanu) oz. na 12 (veliki kanu)
  • kajak na mirni vodi – 1 strokovni delavec na 8 učencev oz. na deroči vodi na 6 učencev
  • raft – 1 strokovni delavec na 8 učencev
  • plezanje z varovanjem – 1 strokovni delavec na 12 učencev
  • lokostrelstvo – 1 strokovni delavec na 15 učencev
  • jahanje – 1 strokovni delavec na 12 učencev.

V primeru poškodbe ali bolezni nudi pomoč učitelj, ki skupaj z enim od učiteljev šole spremlja otroka do potrebne zdravstvene oskrbe. V nočnem času prevzame dežurstvo drugi učitelj šole. O dogodku se obvesti vodjo doma. Po vsaki poškodbi je potrebno narediti zapisnik o poškodbi, katerega en izvod prejme šola, en izvod pa prejme centrala CŠOD zaradi urejanja zavarovanja.

Vsi udeleženci šole v naravi so nezgodno zavarovani. 

V primeru, ko je obnašanje učenca nevarno za njegovo zdravje in življenje ali za zdravje in življenje drugih, se z njim temeljito pogovorimo. V dogovoru z učiteljem šole in po pogovoru s starši skušamo poiskati najboljšo rešitev nastalega stanja.«

Ker tudi ta pravila ne vključujejo drsanja, se naj šole ravnajo ali po določilu en strokovni delavec na 15 učencev (svetujemo le v primeru, ko učenci znajo drsati), če pa imate drsalce začetnike, predlagamo enak pristop kot pri smučanju (10 na enega odraslega). 

dileme3

Ali morajo učenci smučati/drsati v skupini z učiteljem ali lahko tudi vsak zase po smučišču/ledu, pa se zberejo na koncu proge?

Športni dan je strokovno voden pedagoški proces, kar pa samostojno smučanje zagotovo ni (to naj delajo učenci sami s starši). Vsak učitelj pripravi za športni dan natančno učno pripravo. Seveda je lahko program organiziran tako, da najprej poteka delo v skupinah, nato pa zadnjo uro učenci smučajo prosto, a samo na eni napravi pod budnim nadzorom učitelja. 

Športni dan organizira šola, vendar otrok smuča s staršem po smučišču. Ali je to v redu? 

Športni dan organizira šola, zato je odgovorna za učence (to je del obveznega programa). Otrok ne more smučati samostojno s starši, saj bo v primeru nesreče zanj odgovorna šola. Starši se sicer lahko vključijo kot pomočniki pri organizaciji športnih dni, ne morejo pa izvajati dela procesa »po svoje«, ampak le v dogovoru z učiteljem, a le v primeru, če je starš ustrezno usposobljen za to dejavnost.

Kdo je lahko spremljevalec skupine pri smučanju in pri drsanju? 

Izraz spremljevalec je neustrezen, saj šola izvaja pedagoški proces. Tukaj so stvari nedorečene. Po zakonodaji lahko obvezni del izvaja le učitelj, ki je izobražen za to področje, kar pa žal ne pomeni, da je tudi vedno kompetenten za to delo (primer: razredni učitelj lahko izvaja vse vsebine učnega načrta v 1. do 5. razredu, saj ima diplomo za poučevanje tudi predmeta šport, seveda pa večina ni dovolj kompetentna, da bi lahko izvajala npr. plavanje ali smučanje). V tem primeru je presoja ravnatelja, ali ti učitelji sodelujejo pri izvedbi športnih dni, kjer se zahteva posebna znanja, in v kakšni vlogi. Vsekakor izvajajo smučanje in drsanje športni pedagogi; za svoje delo v okviru šolskega procesa ne potrebujejo nobene licence!!! Če pa taisti učitelj dela popoldan v klubu, jo za tovrstno delo potrebuje, če jo nacionalna panožna zveza predpisuje, saj njegovo delo poteka zunaj vzgoje in izobraževanja, zahteve za to delo pa določa športna in ne šolska zakonodaja. Koncept dni dejavnosti navaja, da pri dnevih dejavnosti sodelujejo vsi učitelji. V primeru zahtevnejših športnih vsebin (kamor gotovo sodita smučanje in plavanje) lahko sicer vodi dejavnosti vsak pedagoški delavec, ki dokazuje svojo kompetentnost z enim od strokovnih nazivov (učitelj smučanja, učitelj plavanja). Ti nazivi jim namreč zagotavljajo, da so dovolj kompetentni za izvedbo teh dejavnosti. Če najamete zunanje sodelavce, preverite, ali imajo ali izobrazbo športne smeri oziroma ali so usposobljeni za izvedbo te dejavnosti in imajo veljavno licenco, če je le-ta potrebna. Učitelj športne vzgoje z diplomo Fakultete za šport ne potrebuje za izvedbo šolskega programa nobene usposobljenosti in licence!

Pri drsanju lahko sodeluje vsak učitelj, ki zna drsati (lahko utemeljujete s tem, da zaradi nekoliko manjše stopnje nevarnosti šolska zakonodaja posebej ne določa normativa za drsanje, zato tukaj lahko upoštevate, da je spremljevalec lahko vsak, ki ima kompetence, da zna drsati oziroma poučevati drsanje, skladno z navodili koncepta dni dejavnosti, da na dnevih dejavnosti sodelujejo vsi učitelji) oziroma zunanji sodelavec, ki ima izobrazbo športne smeri (ne potrebuje nobene licence) ali usposobljenost s področja drsanja in licenco, če je za ta šport predpisana.

Šola v naravi s poudarkom na učenju smučanja ali plavanja

dileme4

Ali lahko poučuje smučanje v šoli v naravi športni pedagog, ki nima licence Smučarske zveze Slovenije oz. plavanje, če nima licence Plavalne zveze Slovenije?

Športni pedagogi se šolajo pet let za poučevanje vsebin, ki so v učnem načrtu! So edini, ki so izobraženi in hkrati res strokovno in pedagoško kompetentni za to delo. Za poučevanje smučanja ali plavanja znotraj šolskega programa ne potrebujejo nobenega naziva učitelj smučanja ali plavanja niti nobene licence (več o tem si lahko preberete v mnenju dekana in stališču senata Fakultete za šport na spletnih straneh Zveze društev športnih pedagogov). Seveda pa je dobro, da športni pedagogi posodabljajo svoje znanje in to lahko storijo v okviru programov usposabljanja in licenciranja, ki jih nudita smučarska in plavalna zveza. 

Ali lahko smučanje in plavanje v okviru šole v naravi poučuje učitelj iz CŠOD?

Da, vsi učitelji CŠOD imajo poleg izobrazbe še usposobljenost s področja smučanja ali plavanja in veljavne licence, saj CŠOD ne izvajajo le programa za šole, temveč tudi za druge. Hkrati jim delodajalec tako omogoča redno nadgradnjo njihovega znanja.

Ali lahko smučanje ali plavanje v šoli v naravi poučuje razredni učitelj, ki ima opravljeno strokovno usposobljenost za učitelja smučanja oz. plavanja?

Po šolski zakonodaji mu za poučevanje od 1. do 5. razreda niti ni treba imeti dodatnega strokovnega učiteljskega naziva (učitelj smučanja ali plavanja); vendar diploma učiteljev razrednega pouka, pridobljena na eni od pedagoških fakultet v Sloveniji, ne zagotavlja, da znajo diplomanti tudi smučati ali plavati, ker so te vsebine običajno del izbirnih predmetov. Zato priporočamo, da učitelji opravijo dodatno usposabljanje in si pridobijo enega od nazivov z vključitvijo v programe usposabljanja na področju športa, ki jih organizirajo nacionalne športne zveze.

Pohodniški športni dan

dileme5

Kako varno organizirati pohodniški športni dan?

Pohodniški športni dnevi so najpogostejša vsebinska ponudba naših šol, saj vse šole organizirajo letno vsaj en pohodniški športni dan, pohod pa je velikokrat tudi dodatna vsebina na športnih dnevih za tiste učence, ki se zaradi različnih (najpogosteje finančnih) razlogov ne udeležijo npr. smučanja ali drsanja5. Šole se pri organizaciji srečujejo s številnimi problemi, predvsem jim manjka kompetentnih spremljevalcev za pohode v sredogorje ali visokogorje. Zaradi velikega števila nesreč bi bilo smiselno, da se vsak učenec vsaj nekajkrat v času šolanja sreča z visokogorskim okoljem, saj bo le tako lahko pridobil ustrezna znanja in izkušnje za gibanje v gorskem svetu na avtentičen način. Normativi Planinske zveze Slovenije glede števila udeležencev pohoda na enega spremljevalca so zelo zahtevni1, zato predlagamo, da se spoštuje priporočila učnega načrta za športno vzgojo, navedena na začetku tega prispevka, učitelji pa lahko dobijo dodatna navodila glede varnosti na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije v prispevku Varneje v gore ali v knjigi Športni dan v prispevku Bojana Peršolje o organizaciji pohodniškega športnega dne.

Pri plavanju in smučanju spoštujete normative, določene v pravilniku, za kolesarjenje in pohodništvo jih navaja tudi učni načrt, za druge vsebine pa se poslužujte normativov, ki jih na spletnih straneh predstavlja CŠOD. Če vsebine tam ne najdete, upoštevajte normativ 15 učencev na odraslo osebo. Vsekakor pa naj ravnatelji zaupajo športnim pedagogom, ki poznajo dejavnike nevarnosti in bodo vedeli povedati, koliko učencev je lahko največ v skupini, da je izpeljava dejavnosti lahko strokovno učinkovita, a varna. Šola si lahko tudi sama izoblikuje svoje normative za vsebine, ki niso normativno določene, tako da jih sprejme na svetu šole.

Kaj svetujemo? 

O tem je veliko zapisanega v knjigi Izpeljava športne vzgoje (poglavja Varnost, Športni dan in Šola v naravi), zato priporočamo, da jih učitelji preberejo. Vodstvo šole naj čim več učiteljem različnih predmetov omogoči pridobitev strokovne usposobljenosti na nekem področju, npr. za poučevanje plavanja ali smučanja (programe izvajajo nacionalne panožne športne zveze). Tako bo šola vedno imela dovolj kadra, ki bo lahko kompetentno poskrbel za varno poučevanje. 

Hkrati še opozorilo glede usposobljenosti. Leta 2017 je bil sprejet nov zakon o športu, ki zaostruje pogoje glede usposabljanja. Vsi, ki imajo dozdajšnjo prvo stopnjo usposobljenosti, se bodo morali dodatno (do)usposobiti, saj jim zdaj veljavni nazivi veljajo le še tri leta od sprejema zakona, potem pa ne več (npr. nekdo, ki je učitelj smučanja 1 (nekdaj vaditelj smučanja), bo moral pridobiti višjo raven usposobljenosti, če bo želel delati zunaj šolskega sistema). 

Vsak športni pedagog lahko izvaja vse vsebine učnega načrta, če to izvaja na področju vzgoje in izobraževanja (redni pouk, pouk izbirnih predmetov, športni dnevi, šole v naravi, interesni programi). Za to ima diplomo in za to delovanje ne potrebuje nobene licence. Če pa dela v popoldanskem času v društvu/klubu, bo moral slediti zahtevam panožnih zvez.

Viri:

1 Kovač, M., Jurak, G., Bizjak, K., Slana, N., Emberšič, D. S. idr. (2012). Izpeljava športne vzgoje: didaktični pojavi, športni programi in učno okolje. Fakulteta za šport.
2 Zakon o športu (ZŠpo-1) (2017). Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 – ZNOrg (21.6.2018). Pridobljeno s strani http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6853 
3 Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2007). Uradni list RS, št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14, 6/15 in 47/17 (21.6.2018). Pridobljeno s strani http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7973
4 Kovač, M., Puhan, N. M., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., ... & Jurak, G. (2011). Učni načrt: program osnovna šola. Športna vzgoja. Ministrstvo za šolstvo in šport.
5 Sluga, P. (2016). Izvajanje planinskih športnih dni v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ: magistrsko delo. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport. 

Kategorije

Oznake

Arhiv