Ljubljana, 15. junij 2026

Slovenski otroci in mladostniki se po upadu telesne zmogljivosti zaradi epidemije še vedno pobirajo (pre)počasi. A šport in redno gibanje nista pomembna le za telesno zdravje, ampak tudi za zdrav kognitivni razvoj, duševno stabilnost in socialno povezanost.

Kako telesno zmogljivi so torej danes slovenski otroci? Kam jih peljejo posledice pandemije, ki so po šestih letih še vedno prisotne? In kako lahko šport postane odgovor na pereča vprašanja o upadu kognitivnih in učnih dosežkov med mladimi? Veliko odgovorov na ta zelo kompleksna vprašanja prinaša preliminarna analiza rezultatov Športnovzgojnega kartona (ŠVK 2026), enega najcelovitejših nacionalnih sistemov spremljanja telesne zmogljivosti mladih na svetu.

Preliminarni rezultati meritev za Športnovzgojni karton 2026 kažejo, da se telesna zmogljivost slovenskih otrok in mladostnikov tudi šest let po začetku epidemije še ni vrnila na predkoronsko raven. Dekleta sicer kažejo znake izboljšanja, pri fantih pa se je okrevanje ustavilo. Posledic zmanjšane telesne zmogljivosti pa ne bomo videli le v športnih rezultatih, temveč tudi v učni uspešnosti, zbranosti, vztrajnosti in sposobnosti otrok za poglobljeno miselno delo.

Na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani smo do 1. junija 2026 obdelali podatke 488 šol oziroma več kot 191.240 otrok in mladostnikov za šolsko leto 2025/26. Gre za preliminarno analizo podatkov nacionalnega sistema Športnovzgojni karton, jeseni pa bo na voljo še analiza celotnega nabora podatkov.

Čeprav se številke do končnega poročila lahko še nekoliko spremenijo, bistvenih odstopanj ni pričakovati. Sporočilo letošnjih podatkov je zato jasno: otroci in mladostniki se iz pandemičnega upada pobirajo prepočasi, neenakomerno in brez ustrezne sistemske podpore.

»Otroci posledic epidemije še ne čutijo kot neposredno zdravstveno težavo, temveč kot razvojni zaostanek,« opozarja prof. dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK, redni profesor in član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, ki je tudi avtor preliminarnega poročila.

Telesna zmogljivost še vedno pod ravnjo iz leta 2019

Po hudem upadu gibalne učinkovitosti v koronskih šolskih letih 2019/20 in 2020/21 se je stanje v naslednjih letih nekoliko izboljšalo. A okrevanje ni bilo enakomerno. Pri dekletih se pozitivni trend nadaljuje, pri fantih pa je prišlo do stagnacije. V šolskem letu 2025/26 je gibalna učinkovitost deklet še vedno za šest odstotkov, gibalna učinkovitost fantov pa za štiri odstotke nižja kot v zadnjem šolskem letu pred epidemijo.

To pomeni, da Slovenija tudi po več letih opozoril še ni nadoknadila razvojnega primanjkljaja, ki je nastal v času zaprtja šol, omejenega gibanja, odpovedi športnih programov in povečanega zaslonskega časa.

»Kljub vsakoletnim opozorilom, da otroci in mladostniki za zdrav telesni, gibalni, kognitivni in duševni razvoj potrebujejo več gibanja v šoli, še vedno delamo premalo glede na potrebe in izzive časa,« poudarja Starc. »Čas, v katerem odraščajo današnji otroci, zaznamujeta namreč izrazita sedentarnost in nenehno povečevanje zaslonskega časa. To ni več obrobna težava življenjskega sloga, ampak razvojno vprašanje.«

Vse več otrok na šibkejšem koncu lestvice

Preliminarni podatki kažejo tudi, da delež nizko gibalno učinkovitih otrok in mladostnikov ostaja zaskrbljujoče visok. V primerjavi s preteklim šolskim letom se ni bistveno zmanjšal, še vedno pa močno presega predkoronsko raven.

Pri fantih je delež nizko gibalno učinkovitih za 15 odstotkov višji kot pred epidemijo, pri dekletih pa kar za 35 odstotkov višji, saj so bila dekleta takrat na izjemo visoki ravni. Hkrati delež visoko gibalno učinkovitih še ni dosegel ravni pred epidemijo. Visoko gibalno učinkovitih deklet je za 12 odstotkov, fantov pa za 11 odstotkov manj kot pred epidemijo.

Posebej zgovoren je podatek, da je pri fantih nizko gibalno učinkovitih kar 24 odstotkov več kot visoko gibalno učinkovitih. Pri dekletih je visoko gibalno učinkovitih še vedno dva odstotka manj kot nizko gibalno učinkovitih.

To pomeni, da se razmerje med telesno šibkejšimi in telesno zmogljivejšimi otroki še ni popravilo. Nasprotno – sistem še vedno proizvaja prevelik delež otrok, ki so gibalno prikrajšani, razvojno manj podprti in dolgoročno bolj izpostavljeni zdravstvenim, psihosocialnim in učnim tveganjem.

Prehranjenost se je znova poslabšala

Zaskrbljujoči so tudi podatki o telesnem razvoju. Prekomerna prehranjenost se je glede na preteklo leto povečala in se znova dvignila nad predkoronsko raven. Najbolj izrazito se je povečala debelost pri fantih, prekomerna prehranjenost pa je na splošno višja pri fantih kot pri dekletih.

Po lanskoletni stagnaciji se je indeks telesne mase pri fantih in dekletih začel povečevati. Pri dekletih se je telesna sestava sicer zelo verjetno izboljšala, saj je ob naraščanju indeksa telesne mase upadla kožna guba nadlahti. Pri fantih je kožna guba ostala na podobni ravni kot lani, zato je tveganje zamaščenosti pri njih večje.

Gre za pomembno opozorilo, da otrokovega razvoja ne moremo presojati le po telesni masi ali zunanjosti. Tisto, kar šteje, je razmerje med telesno sestavo, mišično zmogljivostjo, gibalno učinkovitostjo, vzdržljivostjo in vsakodnevnimi gibalnimi navadami.

Najbolj skrbita hitrost živčno-mišičnega uravnavanja in gibljivost

Med najbolj izrazitimi odstopanji od predkoronske ravni sta letos tudi hitrost živčno-mišičnega uravnavanja in gibljivost. Ti dve sposobnosti nista pomembni le za šport, ampak
sta tesno povezani tudi z delovanjem osrednjega živčnega sistema, napetostjo, stresom in širšim psihofizičnim stanjem otrok.

Hitrost izmeničnih gibov, ki je pokazatelj hitrosti živčno-mišičnega uravnavanja, je pri fantih nižja za 5,7 odstotka, pri dekletih pa za 6,3 odstotka v primerjavi z zadnjo predkoronsko generacijo, medtem ko je gibljivost pri fantih nižja za 6,1 odstotka, pri dekletih pa za 7,1 odstotka.

»Hitrost izmeničnih gibov je kazalnik hitrosti osrednjega živčnega sistema. Bistveno nižja raven te sposobnosti lahko pomeni tudi večjo verjetnost počasnejšega kognitivnega delovanja,« pojasnjuje Starc. »Ob tem izrazito nizka raven gibljivosti lahko kaže na povečano napetost in stres. Če združimo počasnejše kognitivno delovanje, stres in negotovost glede učnih sposobnosti, dobimo kombinacijo, ki za otroke ni ugodna ne v šoli ne v življenju.«

Zato razprava o rezultatih Športnovzgojnega kartona še zdaleč ni in ne more biti zgolj razprava o telesni zmogljivosti naših otrok. Ampak tudi o tem, ali otrok sploh zmore sedeti, poslušati, razumeti, brati, pisati, razmišljati in vztrajati na poti do svojih ciljev.

Telesna zmogljivost in učna uspešnost nista ločena svetova

V prihodnjih dneh in mesecih bo javnost znova usmerjena v dosežke učencev pri nacionalnih in mednarodnih preverjanjih znanja. Že sveže nacionalno poročilo o kakovosti vzgoje in izobraževanja pa je pokazalo, da so povprečni dosežki slovenskih učencev zaskrbljujoče nizki, največji upad je viden pri bralni pismenosti.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo na slabšo zbranost, preobremenjenost sistema, vpliv digitalizacije in dejstvo, da otroci vse težje poglobljeno berejo, pišejo, razmišljajo.

In raziskovalcev v raziskovalni skupini SLOfit to ne preseneča.

Že leta opozarjamo, da otrok ne more razvijati svojih kognitivnih potencialov v polni meri, če hkrati peša njegova telesna zmogljivost. Telesni in učni razvoj nista dva ločena procesa. Otrok, ki se manj giba, ne izgublja le moči, koordinacije ali vzdržljivosti. Pogosto izgublja tudi pozornost, vztrajnost, sposobnost samouravnavanja, delovni spomin in pripravljenost na miselni napor. Zato vprašanje ni več, ali sta telesna in učna zmogljivost povezani. Vprašanje je, zakaj se še vedno obnašamo, kot da nista.

»Ko govorimo o slabši bralni pismenosti, slabši zbranosti in težavah otrok pri reševanju daljših nalog, moramo biti zelo previdni, da vsega ne razlagamo zgolj kot neznanje,« opozarja Starc. »Mogoče je del težave tudi v tem, da otroci enako dolgih in zahtevnih nalog kot predkoronske generacije preprosto niso več sposobni rešiti v istem času, z enako vztrajnostjo in enako stopnjo osredotočenosti.«

Več gibanja ni odmor od učenja. Je pogoj, da do učenja sploh lahko pride

V zadnjih letih se v šolski prostor uvajajo številne intervencije, programi, spremembe in razprave o tem, kako izboljšati znanje, dobrobit, duševno zdravje in odpornost otrok. A pogosto ostaja odprto temeljno vprašanje: kaj od izobraževalnega sistema sploh pričakujemo in kaj naj otrokom da kot popotnico za življenje?

Če želimo otroke, ki bodo znali brati z razumevanjem, misliti kritično, ustvarjati, sodelovati in vztrajati v zahtevnem svetu, se ne moremo več pretvarjati, da lahko zanemarimo njihovo telo.

Otrok ne raste po delih. Raste kot celota.

Zato več športa v šoli ni tekmovanje z matematiko, slovenščino, naravoslovjem ali tujimi jeziki. Več gibanja ni odmor od učenja. Več gibanja je biološki, razvojni in pedagoški pogoj, da se učenje sploh lahko zgodi.

»Če bi kot družba imeli jasen odgovor na vprašanje, kaj želimo otrokom dati za življenje, bi zelo verjetno hitro ugotovili, da jim dodatna ura športa in umetnosti po celotni šolski vertikali lahko da več, kot si danes upamo priznati,« poudarja Starc. »Ne zato, ker drugi predmeti niso pomembni, ampak zato, ker otrok za učenje najprej potrebuje telo, ki zmore, živčni sistem, ki zdrži, in notranjo stabilnost, ki mu omogoča, da misli.«

Program zMIGAJ! kaže, da rešitve delujejo, ko jih uvedemo

Letošnje poročilo prinaša tudi pomemben pozitiven signal. V srednjih šolah, vključenih v program zMIGAJ!, se je v drugem letu delovanja pokazal pričakovan napredek. Dijakinje in dijaki iz vključenih šol so v gibalni učinkovitosti ujeli vrstnice in vrstnike iz ostalih srednjih šol.

Program zMIGAJ! dijakinjam in dijakom omogoča 330 ur dodatne strokovno vodene, brezplačne vadbe letno, pri kateri mladi tudi soustvarjajo vsebine. Po dveh letih so dijaki vključenih šol nadoknadili 3-odstotni zaostanek za vrstniki iz ostalih srednjih šol.

To je pomemben dokaz, da usmerjeni, strokovno vodeni in dostopni programi delujejo. Ko mladim ponudimo dovolj gibanja, podporno okolje, izbiro, strukturo in občutek soustvarjanja, se stanje lahko izboljša.

»zMIGAJ! kaže, da težava ni v otrocih in mladostnikih, ampak v pogojih, ki jim jih kot družba ustvarimo. Ko jim omogočimo dovolj kakovostnega gibanja, se odzovejo. To je zelo pomembno sporočilo za šolsko politiko,« pravi Starc.

Čas je, da nehamo gasiti posledice

Po do zdaj zbranih podatkih Športnovzgojnega kartona 2026 se stanje telesne zmogljivosti otrok od lani torej ni bistveno izboljšalo. Dekleta sicer kažejo spodbudnejše premike, fantje pa stagnirajo. Prehranjenost se poslabšuje. Delež nizko gibalno učinkovitih ostaja previsok. Hitrost živčno-mišičnega uravnavanja in gibljivost sta izrazito pod predkoronsko ravnjo, kjer je tudi večina ostalih gibalnih sposobnosti.

Če se Slovenija ne bo resno lotila gibalnih temeljev razvoja, bo še naprej gasila posledice tam, kjer bi morala odstranjevati vzroke.

To pomeni, da razprava o telesni zmogljivosti otrok ne sme ostati omejena na športne pedagoge, starše ali zdravstvene strokovnjake. To je vprašanje šolske politike, javnega zdravja, duševnega zdravja, socialne enakosti, učne uspešnosti in prihodnje odpornosti družbe.

Otroci, ki se manj gibljejo, ne postajajo samo telesno šibkejši. Postajajo manj pripravljeni na napor – telesni, miselni in čustveni. In šola, ki tega ne upošteva, bo vse težje odgovarjala na posledice, ki jih sama ne more rešiti zgolj z dodatnimi testi, učnimi načrti ali digitalnimi orodji.

Za konec - nehajmo izbirati med glavo in telesom

Preliminarni rezultati Športnovzgojnega kartona 2026 so še eno jasno opozorilo, da razvoj otrok potrebuje celosten odgovor.

Če želimo generacije, ki bodo znale brati z razumevanjem, misliti kritično, sodelovati, se učiti, obvladovati stres in vztrajati v zahtevnem svetu, moramo nehati izbirati med glavo in telesom.

Ker otrok ne raste po delih.

Raste kot celota.

Celotno poročilo o preliminarnih rezultatih ŠVK 2026 je priloženo, skupaj s predstavitvijo ključnih ugotovitev. Interaktivni zemljevid telesne zmogljivosti slovenskih osnovnošolcev po regijah in občinah je dostopen na spletni strani SLOfit.

Za dodatna vprašanja smo dosegljivi na:

Urška Kereži

📧 urska.kerezi@fsp.uni-lj.si

📞 +386 41 762 281