Kako telesno zmogljivi so torej danes slovenski otroci? Kam jih peljejo posledice pandemije, ki so po petih letih še vedno prisotne? In kako lahko šport postane odgovor na pereče vprašanje nasilja med mladimi? Veliko odgovorov na ta zelo kompleksna vprašanja smo lahko slišali na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov Športnovzgojnega kartona (ŠVK 2025), enega najcelovitejših nacionalnih sistemov spremljanja telesne zmogljivosti mladih na svetu, ki je bila v torek, 3. junija 2025, na Fakulteti za šport.

Rezultati ŠVK 2025: Počasen vzpon iz dolge pandemične sence

»Breme koronskih ukrepov otroci in mladostniki nosijo s seboj in postaja vse težje. Analiza razvoja več kot 100.000 istih otrok v enem letu je razkrila izrazit upad gibalne učinkovitosti pri fantih in stagnacijo pri dekletih, hkrati pa se še poglabljajo razlike med zelo zmogljivimi in šibkimi … « je ob predstavitvi najnovejših rezultatih meritev ŠVK2025 v začetku zaskrbljeno poudaril prof. dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK, redni profesor in član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.

Kaj torej razkrivajo rezultati? Prav vse gibalne sposobnosti fantov in deklet so še vedno daleč pod ravnjo predkoronskega obdobja – najbolj izrazito je ta razkorak viden v koordinaciji, mišični moči in gibljivosti, ki so še vedno več kot pet odstotkov nižje kot leta 2019. »Trenutno smo obdelali podatke več kot 60 odstotkov otrok in mladostnikov, ki kažejo, da posledice protikoronskih ukrepov iz let 2020 in 2021 še vedno niso izzvenele. Medtem je iz šolskega sistema že odšlo pet generacij mladostnikov, ki niso bile deležne niti enega ukrepa za izboljšanje telesne zmogljivosti, posledice pa na fakultetah opažamo tudi v obliki pogostejših pojavov duševnih stisk študentov,« je opozoril Starc.

Telesna zmogljivost fantov je tako še vedno za več kot štiri odstotke, deklet pa za več kot sedem odstotkov nižja kot v predkoronskem letu 2019. Skrbi predvsem to, da se je po lanskoletni stagnaciji letos trend precej izraziteje obrnil navzdol. »Kaže se nepričakovana kombinacija negativnih trendov, ko hkrati upadata mišična moč in gibljivost, ki se navadno gibljeta v različnih smereh, hkrati pa upada tudi hitrost impulzov osrednjega živčnega sistema. Otroci in mladostniki so tako vse bolj šibki, kar se kaže v upadu eksplozivne moči, vse bolj napeti, kar se kaže v manjši gibljivosti, hkrati pa njihov osrednji živčni sistem deluje počasneje, kar se kaže v nizki ravni hitrosti izmeničnih gibov. Biti šibek, napet in počasen v razmišljanju ne more biti dober obet za delovanje družbe.« je zaključil Starc.

Več športa za manj nasilja

Tako se krepi tudi nov zaskrbljujoč trend - naraščanje stresa, agresije in medvrstniškega nasilja med mladimi. In ravno tu ima šport posebno moč. »Otroci in mladostniki, ki so bolj zmogljivi, so praviloma tudi čustveno odpornejši, samozavestni, lažje obvladujejo napetosti in stres ter bolje razvijajo socialne veščine, kot so sodelovanje, fair play in empatija. Naši podatki kažejo, da pomanjkanje gibanja ne vodi le v slabšo telesno zmogljivost, ampak tudi povečuje tveganje za vedenjske težave,« je na današnji novinarski konferenci pogovor o tej pereči temi, ki je zaznamovala letošnje šolsko leto, s sogovorniki odprl Starc.

Kako močna je v resnici povezava med gibanjem in nenasilnim vedenjem?
Raziskave potrjujejo:

• redna telesna dejavnost krepi odpornost na stres in zmanjšuje čustvene izbruhe,
• šport je odličen učitelj socialnih veščin in spoštovanja,
• kombinacija športa in učenja nenasilne komunikacije se je izkazala kot ena najučinkovitejših preventivnih strategij proti nasilju v šolah.

Mirno zatočišče za ranjene mlade

Luka Vuković, nekdanji reprezentant v judu in dolgoletni športni pedagog, ki je več kot desetletje delal z mladostniki v vzgojnem zavodu Planina, je izpostavil: »Mladi, ki se s športom naučijo reda, strukture ter občutijo zadovoljstvo in (samo)potrditev ob dosežkih, imajo precej manjše tveganje, da bodo frustracije reševali z nasiljem. Gibanje jim pomaga sproščati napetosti, učenje skozi šport pa krepi socialne vezi. Če otroci ne doživijo občutka pripadnosti v zdravem okolju, pa ga bodo iskali drugje. In ne vedno na varnih mestih.

Seveda lahko tudi šport sproži konflikt. Vendar je to dobra priložnost, da se razrešijo nesoglasja in se vzpostavi boljši odnos. Zato mora odrasla oseba nadzirati igro, ker otroci potrebujejo nekoga, ki zna razložiti, kaj je dopustno, kaj ne. In šola je za marsikaterega otroka edini prostor, ki mu nudi priložnosti za gibanje, športna znanja in možnost, da se tako uveljavi v skupini.«

Zato je pomen šolskih ur športa izjemen. »Iz dolgoletnih izkušenj lahko povem, da je mladostnik, ki ima zgodovino nasilnega vedenja, po uri športne vzgoje zadovoljen. Saj sprosti vse negativne vsebine, ki mu jih je naložilo življenje. Ne glede, ali gre za borilni šport, igre z žogo ali sprehod s pogovorom – gibanje mladostniku pomaga odložiti breme na sprejemljiv način,« je svoje razmišljanje zaključil Vuković.

Resnični borci navdihujejo, ne strašijo

Da šport deluje tudi kot osebna obramba pred lastnimi impulzi, je poudaril Jakob Nedoh, najboljši slovenski borec MMA in študent magistrskega študija športne vzgoje: »Mnogi označujejo šport, s katerim se ukvarjam, kot brutalen in nasilen. Kar morda tudi je. Ampak to ne pomeni, da smo takšni tudi mi, ki se z njim ukvarjamo. Zavedamo se, da z veliko močjo pride tudi velika odgovornost in zato svoje veščine in znanje dokazujemo samo znotraj ringa oziroma kletke, kjer nas varujejo pravila in sodnik. Zunaj pa skušamo biti kar se da najboljši zgled vsem, ki nas spremljajo.«

Nedoh je dodal: »Menim, da je ‘bolje biti bojevnik v vrtu kot vrtnar v vojni’. Torej - raje si nekdo, ki je močan in izurjen, pa tega ne potrebuje, kot nekdo, ki se znajde v situaciji in nima orodij, da bi se z njo soočil.« Zaključil je z mislijo, ki jo želi prenesti na mlade: »Borilne veščine so mi dale veliko. Skozi disciplino, spoštovanje, potrpežljivost, odrekanja in v premagovanju samega sebe sem zrastel v človeka, ki želi s svojo močjo navdihovati, ne strašiti. Dandanes, ko se na nasilje prevečkrat odgovarja z nasiljem, ponuja šport alternativo. Mladim ponuja strukturo, cilje, skupnost – in predvsem smisel, kjer lahko preusmerijo svojo energijo v nekaj pozitivnega in koristnega.«

Na slik (od leve proti desni): prof. dr. Gregor Starc, Luka Vuković in Jakob Nedoh

Nagovor predsednice RS: Z več športa do manj nasilja

Pomembnost obeh tem, tako povečevanje prepada med telesno zelo zmogljivo in šibko mladino kot naraščanje medvrstniškega nasilja, je s svojim video nagovorom podprla tudi predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar. Njene besede so zaokrožile ključno sporočilo konference – tisto, ki ga moramo slišati vsi:

»Dragi šolarji, dragi učitelji in starši. Vem, šolsko leto je v zadnjih izdihljajih, ampak skupaj s Slovensko raziskovalno skupino SLOfit imamo za vas pomembno sporočilo. Športnovzgojni karton vsi poznate – zgibi, tek na 60 metrov, no, to.
V Sloveniji telesno zmogljivost otrok in mladostnikov spremljamo že več kot 40 let. In podatki vsako leto bolj prepričljivo kažejo, da sta gibanje in telesna aktivnost ena najpomembnejših dejavnikov zdravja. In kar je v današnjem šolskem okolju še bolj pomembno, telesna dejavnost izboljšuje duševno zdravje in zmanjšuje napetosti, učenje socialnih veščin v športnem okolju pa zmanjšuje pojavljanje agresije. Več gibanja za manj medvrstniškega nasilja se sliši preprosto, ampak zares deluje. Šport je najboljša učilnica empatije, spoštovanja in odgovornosti. Zato se tudi jaz pridružujem apelu: z več športa bo manj nasilja.«

Za konec: Rešitve imamo – uporabimo jih

V raziskovalni skupini SLOfit poudarjajo, da Slovenija s sistemom ŠVK že ima učinkovita orodja za spremljanje telesne zmogljivosti otrok. Zdaj je ključno, da te podatke uporabimo: za krepitev šolskih športnih programov, podporo učiteljem in trenerjem ter več športnih priložnosti za vse otroke in mladostnike. To je pot, ki vodi v varnejšo, bolj povezano družbo.

Celotno poročilo o preliminarnih rezultatih ŠVK 2025 je priloženo, skupaj s predstavitvijo ključnih ugotovitev.
Interaktivni zemljevid telesne zmogljivosti slovenskih osnovnošolcev po regijah in občinah je dostopen na spletni strani SLOfit.