Učilnica s pohištvom in postavitvijo, kjer se lahko tako učitelji kot učenci gibata, stojita, kolesarita, delata v manjših skupinah, otroci pa ob tem še veliko učinkoviteje osvojijo znanje? Bi vam bila všeč? 

Ali šolski hodnik, na katerem je na tleh označena tekalna steza, da otroci mimogrede osvojijo pravila, ki veljajo v prometu? Oziroma učilnica na prostem, kjer se lahko med učno uro razgibajo na svežem zraku? 

Kaj pa šole pri nas? Je otrokom in učiteljem prijetno v prevladujočem modelu šolskih prostorov, ki že desetletja ostaja nespremenjen in ne sledi potrebam sodobnega načina življenja? 

Kako bi lahko zmanjšali sedenje otrok v šoli z arhitekturnimi rešitvami in naredili učilnice in druge šolske prostore prijetnejše za učenje? Kakšne so možne rešitve in kakšne so prakse v tujini? 

Kakšno znanje in izkušnje o tem imamo doma? 

O tej pomembni in zelo aktualni temi so razpravljali kineziolog dr. Gregor Jurak iz Fakultete za šport UL, arhitekt Jurij Sadar iz Fakultete za arhitekturo UL, oblikovalec Matej Feguš direktor podjetja Donar, arhitekt Sašo Jovanović iz studia za interier in arhitekturo Gaber Jovanovič arhitekti, krajinska arhitektka dr. Mojca Golobič iz Biotehniške fakultete UL ter ravnatelj OŠ  Ivana Groharja iz Škofje Loke Marko Primožič.  

Njihovim razmišljanjem lahko v celoti prisluhnete na povezavi.

K premišljevanju o tem, kakšne prostore in zunanje površine šol si za naše otroke želimo v prihodnje pa vabimo tako vse, ki te prostore oblikujete ter (so)kreirate, predstavnike javnega zdravja in oblikovalce politik, kot tudi vas, ki v njih delate ter preživite vsak dan, in starše, ki zelo dobro poznate potrebe svojih otrok.