Včeraj smo na spletnem sestanku s predstavniki MIZŠ, MZ, NIJZ in Zavoda RS za šport Planica predstavili najnovejše rezultate ŠVK (vključno z že obdelanimi jesenskimi meritvami) ter predloge za zmanjševanje posledic poslabšanja telesnih zmogljivosti otrok. Več ukrepov predvideva povečanje gibalne dejavnosti otrok, takoj ko bodo spet v šoli. Pri predlogih smo se opirali na dobre prakse in naše ter tuje raziskovalne izsledke. Ker je naš javni izobraževalni sistem na splošno dober, športni pedagogi pa eni najboljših na svetu, smo v preteklosti že dokazali, da znamo in zmoremo spremeniti stvari na bolje. Zato imamo priložnost in dolžnost, da obrnemo stvari v pravo smer.
Sestanek je pokazal načelno pripravljenost prisluhniti stroki, za kaj več pa bodo potrebne odločitve na najvišji ravni. Razprave zunaj sestanka so pokazale še na eno zaskrbljujočo stvar. Znotraj šolskih krogov nekateri menijo, da so naša prizadevanja parcialna in usmerjena zlasti v povečanje možnosti za zaposlovanje naših diplomantov. Nekateri predlogi bi res omogočili tudi to, vendar pa za tem stojijo trdni znanstveni argumenti. Če bi lahko tudi z vsebinami drugih predmetov tako močno vplivali na zdravje in dvig učnih zmožnosti, potem bi dvignili glas tudi za čim večje vključevanje takšnih vsebin.
Z našimi predlogi si ne prizadevamo za povečanje števila ur športne vzgoje na račun zmanjšanja obsega drugih predmetov, čeprav niti ena študija na svetu ni pokazala, da bi to slabo vplivalo na znanje otrok, temveč ravno obratno (primer švedske študije na nekaj deset tisoč otrok). Zavzemamo se, da se športna vzgoja in druge kakovostne oblike gibanja v šoli razumejo kot zdravstveni korektiv vse bolj sedečemu in zaslonskemu šolskemu delu in prostočasnih dejavnosti otrok, najboljši prostor za socializacijo otrok ter sredstvo za dvig njihovih učnih zmožnosti za boljšo uspešnost pri vseh predmetih. Slednje je ključno sporočilo pri komunikaciji z drugimi učitelji v teh težkih korona časih.
Ocenjujemo, da smo še daleč od tega, da bi se uresničili naši predlogi. Potreben bo skupen napor vseh, ki smo prepričani, da so ti ukrepi prava pot iz nastalega položaja. Zato, da prepričamo druge učitelje, vodstvo šol, pristojno in druga ministrstva, politične odločevalce. Poleg pristopa od zgoraj navzdol (beri navodil pristojnega ministrstva) pa bodo bolj kot kdaj koli prej potrebne iniciative na šolski ravni. Športni pedagogi so tako postavljeni pred nov izziv. Še bolj moramo vstopiti v vlogo advokatov in promotorjev športa in gibanja na šoli. Drugi učitelji brez strokovne pomoči športnega pedagoga težko vpeljejo v svoj pouk gibanje. Brez vključevanja športnega pedagoga učilnice na prostem ne bodo spodbujale otrok h gibanju, temveč sedenju na prostem. Brez strokovnega prikaza sprememb v telesnih zmogljivostih otrok drugim učiteljem in staršem ne bomo vpeljali intervencijskih programov. Zato apeliramo na vse, ki vam je mar za zdravje in znanje otrok ter podpirate predlagane ukrepe, da storite kar je v vaši moči na lokalni ravni. Za pomoč pri prepričevanju učiteljev, vodstva šole in staršev vam posredujemo predstavitev, ki smo jo imeli na včerajšnjem sestanku.
Prepričani smo, da je mogoče za predlagane ukrepe zagotoviti tudi javna sredstva. EU je vsem članicam že namenila paket sredstev za odpravo škodljivih učinkov zapiranja družbe. Če ne bomo vlagali v otroke, njihovo zdravje in znanje, kakšna družba sploh smo?