Pomen odprtega urbanega prostora za zdravo odraščanje in aktivno staranje 

Izhodišča projekta 

Javne oblike regulacije družbenih odnosov med generacijami, kot so pokojninski, zdravstveni in izobraževalni sistem postajajo vse bolj ranljive, saj naj bi se po Eurostatovi projekciji za Slovenijo koeficient starostne odvisnosti starih, t.j. razmerje med številom starostno odvisnih prebivalcev (starejši od 65 let) glede na število delovno sposobnega prebivalstva (stari 15-64 let), od leta 2008, ko je meril 22,97 %, do leta 2030 povečal skoraj za polovico; na 40,83 % (Filipovič-Hrast in sod., 2012, Eurostat, Andragoški center RS, 2010). Obdobje zdravega življenja se namreč podaljšuje manj kot pričakovana življenjska doba (NIJZ, 2015). Preobremenjenost domov za ostarele ter upoštevanje dejavnikov kakovosti življenja narekujejo potrebo po čim daljši dobi neodvisnosti starostnikov, ki bi lahko živeli v domačem okolju (Debeljak, 2009). Ohranjanje aktivne in zdrave populacije tudi v starosti je izjemnega pomena za sodobno družbo (Aktivno staranje...2012, NIJZ, 2015, Voljč in sod., 2015), zato je cilj Evropske unije do leta 2020 podaljšati leta zdravega življenja za dve leti (European Commission, 2015). Za preprečevanje padcev, ki so med največjimi problemi povezanimi s staranjem populacije, ima poleg varno urejenega stanovanja bistveno vlogo telesna dejavnost (Strategija..., Emeđi in sod., 2012), pri čemer je pomembna tudi širša okolica bivališč, ki stimulira gibanje (Lestan in sod., 2013, Barton in sod., 2011). Že samo peš hoja dokazano poveča verjetnost za pet let daljšo življenjsko dobo, k temu pa prispevajo tudi dostopnost parkov, ozelenjene ulice v bližini doma, ter bivanje v domačem okolju (Takano, 2003). Poleg učinka na fizično zdravje ima zadrževanje v odprtem prostoru dokazano blagodejne učinke tudi na psihično stanje starejših (Berger B.,G. 1988, Sugiyama in sod., 2008). Zdravo staranje pa ni omejeno le na obdobje starosti, temveč se začne že od otroštva dalje. Otroci so izpostavljeni tveganju telesne nedejavnosti, ki se kaže v nižanju njihove gibalne učinkovitosti (Strel in sod., 2003). Ena od hujših posledic telesne nedejavnosti je tudi debelost in z njo povezane bolezni, katerih pogostost med otroki in mladino se je v Sloveniji od leta 1988 do 2013 povečala za trikrat (Starc, 2013). Sodoben način urejanja stanovanjskih naselij stanovalcem ne omogoča zadrževanja, druženja in igre v neposredni bližini svojega doma. Tako je na primer čas dejavne otroške igre krajši v bivalnih okoljih z nekakovostnimi zunanjimi površinami. Okolje tudi ne omogoča varne poti v šolo, število pripeljanih otrok v šolo pa se zato povečuje (Edwards in sod., 2007, Strategija..., Angelus, 2012..., Lestan in sod., 2013). Količina telesne dejavnosti pri otrocih je sestavina njihovega življenjskega sloga, ki ga ohranijo tudi kot mladostniki in kasneje v življenju, lahko vse do starosti (Telama in sod., 2005). Telesna nedejavnost in debelost otrok je neposredno povezana z vedenjskimi navadami v odrasli dobi ter posredno z gospodarsko uspešnostjo (Thompson, 2007), kar dodatno opravičuje pomembnost, ki jo nosi bivalno okolje za zdrav vedenjski slog.

 

Poročilo - Pomen odprtega urbanega prostora za zdravo odraščanje in aktivno staranje

Povezave med hodljivostjo okolja, načini prihoda in odhoda šolarjev v šolo, njihovo telesno dejavnostjo in telesno zmogljivostjo

Elektronska verzija poročila je prosto dostopna s klikom na povezavo.