X

Mednarodno sodelovanje 

Člani laboratorija uspešno mednarodno sodelujemo na različnih področjih našega dela.

Laboratorij ima v mednarodnem prostoru vse večjo veljavo, saj podatki SLOfit omogočajo spremljanje razvojnih trendov več generacij otrok in mladostnikov in to na ravni skoraj celotne populacije, ne le priložnostnih vzorcev, podatki ARTOS pa zaradi svoje štiridesetletne tradicije in širine omogočajo neposredno analizo povezanosti in odvisnosti različnih vidikov razvoja otrok in mladostnikov. Zaradi tega so naši podatki zelo cenjeni in jih anonimizirane uporabljajo tudi ugledne mednarodne organizacije in raziskovalne institucije. Trenutno smo vključeni v kar nekaj  (5) evropskih projektov: 

1) CrowdHEALTH

Fakulteta za šport skupaj z 18 parterji iz različnih delov Evrope in Tajvana sodeluje v mednarodnem projektu CrowdHEALTH, financiranem znotraj H2020, s katerim želimo uvesti t.i. celostne kartoteke zdravja (ang. Holistic Health Records - HHRs) za povezovanje vseh vidikov zdravja. To pomeni, da so v takšne kartoteke vključena z zdravjem povezana dejstva, kot so klinični podatki, diagnoze, zdravila, genomika in informacije, kot so prehrana, izbire življenjskega sloga (npr. telesne dejavnosti), telesni fitnes, okoljski pogoji, podatki različnih senzorjev (nameščenih doma ali v oblačilih in dodatkih) ter socialni podatki. Na podlagi vseh teh bogatih podatkov bo CrowdHEALTH izdelal IKT platforme, ki bodo namenjene podpori odločevalcem na področju javnega zdravja za oblikovanje politik in sodelovanja z različnimi deležniki. CrowdHEALTH bo izdelal in preveril delovanje na več pilotnih okoljih.

V Sloveniji bo potekal pilotni projekt javnega okolja, na podlagi katerega bo izdelan in preverjen sistem povezovanja podatkov SLOfit o telesnem in gibalnem razvoju, pridobljenih v šolskem okolju, z zdravstvenimi podatki, ki so dostopni šolskim zdravnikom in pediatrom. Izdelana bo platforma, imenovana Moj SLOfit, ki bo omogočala prikazovanje podatkov SLOfit z vidika trenutnega zdravstvenega tveganja in z vidika napovedovanja razvoja in tveganj, hkrati pa bo ta platforma uporabnikom omogočala dopolnjevanje podatkov SLOfit z drugimi podatki, kot npr. s podatki o telesni dejavnosti, spanju ipd. Platforma bo omogočala tudi, da bodo starši lahko te podatke otrok delili s komerkoli, torej bodo lahko sami odločali o tem, kateri strokovnjak (npr. zdravnik specialist, pediater, trener, itd.) bo lahko pod določenimi pogoji vpogledal v podatke. Tovrstni podatki bodo lahko tudi podlaga za učinkovit skupnostni pristop, ki bo zagotovil usklajeno delovanje različnih deležnikov ob hkratnem zagotavljanju možnosti sodelovanja v vseh procesih odločanja o ukrepih, hkrati pa bo omogočal tudi zelo učinkovit nadzor uspešnosti vseh ukrepov ter identifikacijo vrzeli in slabosti delovanja posameznih sistemov.

2) STOP

Projekt STOP je štiriletni Horizont 2020 projekt, katerega osnovni cilji so:

a)       Identificiranje celovitega nabora kazalnikov in izdelava merskega okvira za redno spremljanje ustreznih dimenzij debelosti pri otrocih, njenih dejavnikov in ukrepov za reševanje tega vprašanja v vseh evropskih državah;

b)      Izdelava orodij za podporo politikam, ki zagotavljajo praktične smernice in rešitve za načrtovanje in izvajanje učinkovitih in trajnostnih politik in ukrepov, na ravni vlad in zainteresiranih javnosti v zasebnem sektorju;

c)       Nov, več-resorski okvir, ki temelji na znanstvenih dokazih in omogoča ter spodbuja skupno razumevanje in reševanje problemov ključnih akterjev, pri čemer se opira na strukturiran proces kognitivnega kartiranja in simulacij politik, ki jih potrjujejo do sedaj dostopni empirični podatki.

STOP želi ustvariti okolje za pravočasne, temeljite in politično pomembne ukrepe za preprečevanje otroške debelosti v vseh evropskih državah ter oblikovati nove, med-disciplinarne dokaze o vlogi ključnih okoljskih dejavnikov debelosti pri otrocih na podlagi analiz večdimenzionalnih meritev na več kohortah otrok v EU, vključno s proučevanjem epigenetskih in bioloških mediatorjev debelosti. Hkrati želi oceniti vpliv politik in ukrepov za obravnavanje zdravstvenih in socialnih vprašanj otrok na stanje debelosti v tej populaciji.

Projekt STOP združuje vrsto ključnih akterjev v zdravstvenem in prehranskem sektorju za ustvarjanje znanstveno utemeljenih in politično pomembnih dokazov o dejavnikih, ki so prispevali k širjenju debelosti pri otrocih v evropskih državah in o učinkih alternativnih možnosti politik, ki so na voljo za reševanje problema. V tem okviru je Fakulteta za šport skupaj s Kineziološko fakulteto iz Zagreba prevzela naloge delovnega paketa, ki se edini ukvarja z vlogo telesne dejavnosti pri preprečevanju otroške debelosti. V tem delovnem paketu bomo opravili naslednje naloge:

1.       izvedli bomo sistematični pregled dokazov o učinkovitosti intervencij na področjih telesne dejavnosti, telesnega fitnesa in sedentarnega obnašanja;

2.       ovrednotili bomo obstoječe politike za spodbujanje dejavnega transporta in urejanja urbanega okolja za spodbujanje telesne dejavnosti;

3.       izvedli bomo študijo primera slovenske intervencije Zdrav življenjski slog in ocenili njegovo učinkovitost v preprečevanju otroške debelosti;

4.       ocenili bomo možnosti uvedbe intervencij, podobnih Zdravemu življenjskemu slogu, tudi v drugih evropskih državah.

3) EUPASMOS 

Projekt EUPASMOS je dvoletni Erasmus + projekt, katerega osnovni cilj je pripraviti sistem spremljanja telesne dejavnosti in športa odraslih, ki bo zagotovil primerljive, veljavne in zanesljive podatke o tem v državah članicah EU. To je pomembno, ker je le na takšni osnovi mogoče primerjati stanje telesne dejavnosti prebivalcev in učinkovitosti politik ter ukrepov v posameznih državah; to pa lahko prispeva k boljšemu razvoju oblikovanja, izvajanja in vrednotenja uspešnosti in učinkovitosti politik za spodbujanje telesne dejavnosti za zdravje (ang. HEPA) v posameznih državah. Zaradi možnega vpliva na razvoj politik na tem področju projekt podpirajo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Evropska komisija, kakor tudi nekatere nevladne organizacije na področju spodbujanja telesne dejavnosti (TAFISA).  

Izziv, s katerim se soočamo v projektu, je, da ima 17 od 27 članic EU vzpostavljene sisteme spremljanja telesne dejavnosti prebivalcev, vendar pa za ta namen uporabljajo 19 različnih načinov ocenjevanja s standardizirani in nestandardizirani vprašalniki, zato se pojavljajo velike razlike v poročanih podatkih znotraj posamezne države in med državami. Veljavnost vprašalnikov je sicer že sama po sebi nizka, nekatere države pa zaradi longitudinalnosti spremljanja želijo ohraniti nacionalno unikatno spremljanje telesne dejavnosti. Ključni izziv projekta je oblikovati takšen sistem spremljanja na mednarodni ravni, ki bo izvedljiv in sprejemljiv za države iz vidika njihovih pričakovanj po spremljanju (vključujoč nacionalne posebnosti), hkrati pa bo dajal primerljive in čim bolj zanesljive in veljavne informacije, ki bi bile na voljo vsem članicam znotraj zbirke WHO o kronično nenalezljivih boleznih z nazivom European Health Information Gateway (the Gateway, https://gateway.euro.who.int/en/).

V okviru projekta se za uresničevanje ciljev načrtuje ocenjevanje telesne dejavnosti v vseh državah partnerjev projekta s pospeškometri in z najbolj uveljavljenimi vprašalniki ter nacionalnimi vprašalniki. Na ta način se želi pridobiti informacijo o zanesljivosti uporabljenih vprašalnikov in povezavah med njimi, ki bi lahko služile za čim bolj verodostojno interpretacijo rezultatov posameznih držav in njihov uvoz v zbirko Gateway. Vloga Fakultete za šport v projektu je, da pripravi konceptualni okvir razvoja sistema spremljanja telesne dejavnosti, izvede ocenjevanje telesne dejavnosti ter sodeluje pri analizi pridobljenih podatkov.  

4) EuPEO

Projekt EuPEO je triletni Erasmus + projekt, katerega osnovni cilj je pripraviti sistem spremljanja športne vzgoje in šolskega športa v Evropi – European Physical Education Observatory. Namen takšnega sistema je premostiti razlike med priporočili, različnimi koncepti spremljanja in vrednotenja ter različnimi kazalniki. Takšen sistem bi lahko dajal tudi povratno informacijo posameznim izobraževalnim okoljem za razvoj športne vzgoje in šolskega športa.

Osnovna cilja projekta sta:

-          pripraviti priročnik za standardizirano spremljanje športne vzgoje in šolske športne vzgoje ter drugih oblik za izboljšanje  (na šolski, lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni)

-          pripraviti orodje za šole samo-vrednotenje kakovostne športne vzgoje in programov šolskega športa

Za preverjanje izvedljivosti bo v vseh državah partnerjev prevedeno in izvedeno spremljanje s pripravljenim orodjem.

5) EU-PALS

Projekt EU-PALS je dvoletni Erasmus + projekt, katerega osnovni cilj je izdelati predlog evalvacijskega sistema za kakovost telesne dejavnosti v evropskih šolah. Z drugimi besedami, znotraj projekta bomo določili kazalnike, na podlagi katerih je mogoče podati oceno tega, kako posamezna šola skrbi za telesno dejavnost svojih učencev in učenk. Ti kazalniki bodo raznoteri in bodo vključevali tako informacije o kadrih in vsebinah, infrastrukturi, omogočanju aktivnega transporta v šolo idr.

Fakulteta za šport je znotraj projekta prevzela nalogo določitve kazalnikov šolske telesne dejavnosti, ki so povezani z zdravjem. To pomeni, da se bomo v projektu ukvarjali s pregledom znanstvenih objav, povezanih s to tematiko in oblikovanjem predloga, kateri kazalniki bi lahko bili uporabni za sistem evalvacije. Končni izdelek projekta bo nabor kazalnikov, način njihovega vrednotenja in protokol celotnega evalvacijskega procesa. Zahtevnost projekta se kaže predvsem v tem, da so šolski sistemi ter kadrovski in materialni resursi, povezani s športno vzgojo in telesno dejavnostjo po različnih evropskih državah zelo različni in da šole v nekaterih državah že zaradi zakonodajnih ureditev šolstva ne bodo mogle dosegati najvišjih ocen.

Od leta 1985 dejavno sodelujemo v svetovnem združenju športnih pedagogov FIEP, od leta 2012 pa v evropskem združenju športnih pedagogov EUPEA. V obeh združenjih si prizadevamo za sistemsko urejenost športne vzgoje v šolskem sistemu. Pri tem so primeri dobrih praks iz Slovenije posebej izpostavljeni.

Dve leti (2002-2003) smo kot eksperti – svetovalci za kurikulum pri Unicefu sodelovali tudi pri prenovi šolskega sistema na Kosovu in vodili pripravo njihovih učnih načrtov za športno vzgojo za osnovne in srednje šole. Kot svetovalci za področje športne vzgoje pri Svetu Evrope smo sodelovali pri ocenjevanju položaja športne vzgoje v Litvi in pri pripravi deklaracije o športni vzgoji, sprejete na ministrski konferenci v Varšavi leta 2002.

Od leta 2007 Laboratorij sodeluje z delovno skupino Svetovne zdravstvene organizacije za spremljavo debelosti COSI. Tudi s pomočjo podatkov SLOfit je Svetovna zdravstvena organizacija naredila velik korak naprej v boju proti debelosti pri otrocih in ustanovila tudi Komisijo za končanje otroške debelosti, ki je pripravila končno poročilo, v katerem je tudi zaradi dobre prakse spremljave gibalnega razvoja otrok, bolj poudarjeno področje telesne dejavnosti in telesnega fitnesa.

Leta 2008 nas je Svetovna zdravstvena organizacija povabila tudi v delovno skupino HEATH for Walking and Cycling, ki je razvila spletno orodje za oceno ekonomske vrednosti zmanjšane umrljivosti kot posledice redne hoje in kolesarjenja. To orodje danes po vsem svetu uporabljajo za izračunavanje smotrnosti gradnje javne infrastrukture, namenjene hoji in kolesarjenju.

Od leta 2012 sodelujemo na globalnem forumu za pedagogiko športne vzgoje GoFPEP, znotraj katerega potekajo razprave o izzivih in možnih rešitvah gibalne dejavnosti otrok. Slovenski primeri dobrih praks, še posebej SLOfit, pri udeležencih forumov vedno izovejo občudovanje.

Od leta 2014 smo raziskovalci Laboratorija tudi del raziskovalne skupine NCD Risk Factor Collaboration pod okriljem Imperial College of London, skupaj s katerimi objavljamo najpomembnejše in najvplivnejše globalne javnozdravstvene statistike. Na ta način Slovenija na mednarodnih statističnih zemljevidih tovrstnih statistik ni več bela lisa.

Leta 2015 smo se vključili tudi v mednarodno raziskovalno skupino Active Healthy Kids Global Alliance, v kateri sodeluje 39 držav z vsega sveta, ta skupina pa s pripravami nacionalnih analiz o telesni dejavnosti otrok poskuša na globalni ravni izboljšati pogoje za oblikovanje dejavnega življenjskega sloga otrok in mladostnikov. V letu 2016 bo tako nastalo prvo nacionalno poročilo o telesni dejavnosti otrok in mladostnikov v Sloveniji.

Leta 2015 nas je Madžarska šolska športna federacija povabila v projekt SHA P.E., v katerem razvijamo principe v zdravje usmerjenega kurikuluma športne vzgoje in oblikujemo evropski okvir kvalitetne športne vzgoje.

Leta 2016 smo bili povabljeni v evropski raziskovalni svet na področju športne vzgoje in šolskega športa CEREPS v katerem evropske države z največ raziskovalnih zmožnosti sodelujejo pri pripravi novih raziskovalnih izhodišč preučevanja gibalne dejavnosti otrok in mladine.