X

Kaj je Active Healthy Kids Slovenija?

Slovenija je postala članica Globalnega zavezništva Active Healthy Kids leta 2015, ko je bila pod vodstvom dr. Shawnde Morrison iz Univerze na Primorskem in dr. Gregorja Starca iz Univerze v Ljubljani izoblikovana delovna skupina strokovnjakov s področja telesne dejavnosti otrok in mladine. Globalno zavezništvo Active Healthy Kids danes zajema delovne skupine raziskovalcev iz 38 držav in šestih kontinentov, ki na podlagi devetih kazalnikov izdelujejo poročila o stanju telesne dejavnosti. Kazalniki zajemajo: 1. telesno dejavnost, 2. organizirano telesno dejavnost, 3. dejavno igro, 4. Telesno dejavni prihod in odhod iz šole, 5. sedentarni način življenja, 6. družino in prijatelje, 7. šolo, 8. skupnost in okolje ter 9. vlado. Slovenija se je zavezništvu Active Healthy Kids pridružila ponovno leta 2018, ki je tega leta združilo in primerjalo kar 49 držav med seboj. Na Mednarodni konferenci o telesni dejavnosti #Movementtomove v avstralskem Adelaidu je Slovenija dobila nagrado za najboljšo poster predstavitev in najboljše raziskovalno poročilo. 

 

Poročilo o telesni dejavnosti otrok in mladostnikov za leto 2018

Na mednarodni konferenci v Adelaidu (Avstralija) je bila Republika Slovenija v primerjavi z ostalimi 48 državami na svetu izpostavljena kot država, v kateri je ob Danski in Finski področje telesne dejavnosti otrok in mladosntikov najbolj urejeno. Prof. Mark Tremblay, vodja Globalnega zavezništva Active Healthy Kids je poudaril: "Države z najbolj dejavnimi otroki in mladostniki kot so Slovenija, Nova Zelandija in Zimbabwe, otroke spodbujajo h gibanju na različne načine, vendar pa jim je skupno to, da telesno dejavnost v teh državah poganjajo prevladujoče kulturne norme - biti telesno dejaven tu ni le izbira ampak način življenja."

Ocene kazalnikov telesne dejavnosti v Sloveniji za leto 2018

Slovenija je bila po posameznih področjih ocenjena z naslednjimi ocenami:

Slovenija si je v primerjavi z ostalimi državami prisvojila nagradi za najboljše raziskovalno poročilo leta 2018 in najboljši poster. Raziskovalno poročilo za leto 2018 v slovenskem jeziku najdete tukaj, v angleškem pa tukaj. Zmagovalni poster, katerega je predstavila in izdelala dr. Vedrana Sember, najdete tukaj.  

Poročilo o telesni dejavnosti otrok in mladostnikov za leto 2016 

Na Mednarodni konferenci o telesni dejavnosti in javnem zdravju, je bilo 16. novembra v Bangkoku predstavljenih 38 poročil o telesni dejavnosti otrok in mladine, pri čemer je bila Slovenija izpostavljena kot država, v kateri je ob Danski in Nizozemski področje telesne dejavnosti otrok in mladine najbolj urejeno. Prof. Mark Tremblay, vodja Globalnega zavezništva Active Healthy Kids je poudaril: "Države z najbolj dejavnimi otroki in mladostniki kot so Slovenija, Nova Zelandija in Zimbabwe, otroke spodbujajo h gibanju na različne načine, vendar pa jim je skupno to, da telesno dejavnost v teh državah poganjajo prevladujoče kulturne norme - biti telesno dejaven tu ni le izbira ampak način življenja."

Slovensko poročilo o telesni dejavnosti lahko najdete tukaj. 

Delovna skupina Active Healthy Kids Slovenija

V delovni skupini raziskovalcev iz Slovenije sodelujejo:

Shawnda A. Morrison1, Gregor Starc2, Vedrana Sember1, Gregor Jurak2, Marjeta Kovač2, Mojca Golobič3, Poljanka Pavletič Samardžija4, Mojca Gabrijelčič5, Marko Primožič6, Primož Kotnik7, Tjaša Kotar8 in Janet Klara Djomba9.

1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, 2 Univerza v Ljubljani, Fakuleta za šport, 3 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 4 Olimpijski komite Slovenije, 5 Nacionalni inštitut za javno zdravje, 6 OŠ  Ivana Groharja Škofja Loka, 7 Pediatrična klinika Ljubljana, 8 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 9 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta.

Pričakujemo, da bomo v prihodnosti delovno skupino še razširili in vabimo zainteresirane raziskovalce, da stopijo v stik z nami.

Poudarki poročila o telesni dejavnosti otrok in mladine v Sloveniji za leto 2016

Slovenija si je najvišjo oceno prislužila na področju šole, saj je bil slovenski šolski sistem z vidika zagotavljanja telesne dejavnosti otrok ocenjen z oceno A (najvišja možna ocena je A+). Tako visoki oceni so botrovale tri stvari. Kot prvo slovenska šola vsem otrokom zagotavlja pouk športa, čeprav še vedno ne dosegamo priporočila Sveta Evrope, ki govori o tem, da bi morali vsi otroci vsak dan imeti v šoli po eno šolsko uro telesne dejavnosti. Predvsem zaradi projekta Zdrav življenjski slog, ki je tretjini osnovnošolcev v Sloveniji v preteklih letih omogočil dodatno uro ali dve telesne dejavnosti v šoli, si je Slovenija prislužila oceno A, ki pa se bo znižala, če v naslednjem letu Zdrav življenjski slog ne bo postal del sistema za vse otroke. Kot drugo je bila ocena A Sloveniji dodeljena zaradi tega, ker so vse slovenske šole vključene v sistem SLOfit in tako redno spremljajo telesni in gibalni razvoj celotne slovenske populacije, kar omogoča boljše načrtovanje in prilagajanje pouka športa. Kot tretje je bila ocena A slovenskim šolam dodeljena zaradi tega, ker pouk športa v največji meri izvajajo univerzitetno izobraženi profesorji športne vzgoje, ki lahko zagotavljajo visoko kakovostno raven pouka, kljub temu pa imamo tudi na tem področju že precej rezerve, ki se kaže predvsem v zagotavljanju možnosti za skupno poučevanje profesorjev športne vzgoje in razrednih učiteljev v prvi in delu druge triade.

Vseeno pa je potrebno poudariti, da nobena država na vseh področjih ne dosega enako dobrih ocen. Običajno dobrim ocenam na enem področju sledijo slabše ocene na drugih področjih, to pa daje državam priložnost, da prevzamejo nekatere rešitve, ki so se v drugih državah pokazale za uspešnejše.

Slovenija se na primer lahko veliko nauči o dejavnem transportu od Nizozemske (ocena A) in Zimbabveja (ocena A-), čeprav vsaka od teh držav visoko oceno dosega zaradi različnih vzrokov. Medtem, ko je na Nizozemskem izjemno dobro poskrbljeno za varne šolske poti in je tudi sicer kolesarstvo ena izmed najpomembnejših prometnih panog, v Zimbabveju otroci še vedno hodijo pretežno peš, ker drugih oblik transporta sploh ni na voljo. Slovenija si je v tem kazalniku prislužila zgolj oceno C, saj se dejavnega transporta v šolo in domov poslužuje zgolj polovica otrok in mladostnikov.

Na drugi strani se lahko od Gane, Kenije, Nizozemske (vse tri ocena B) in Nove Zelandije (ocena B-) lahko naučimo, kako otrokom zagotoviti več možnosti za spontano igro na prostem. Medtem, ko se v prvih dveh državah otroci v prostem času predvsem spontano igrajo na prostem zaradi tega, ker sta televizija in računalnik še vedno zgolj stvar, ki si jo lahko privoščijo najbogatejši izbranci, pa se na Nizozemskem in na Novi Zelandiji otroci igrajo na prostem več kot Slovenski otroci kljub temu, da imamo zelo podobno kulturno okolje in dostopnost sodobne zabavne tehnologije. V tem kazalniku si je Slovenija prislužila zgolj oceno D, saj se spontano na prostem več kot dve uri na dan igra zgolj slaba tretjina otrok.

Ocene kazalnikov telesne dejavnosti v Sloveniji

Slovenija je bila po posameznih področjih ocenjena z naslednjimi ocenami:

  • Sedeči način življenja (B+) - Slovenija je dosegla najvišjo oceno izmed vseh držav, najslabše pa je na Kitajskem, v Estoniji, Južni Koreji, Nigeriji, Škotski in Južni Afriki z oceno F
  • Telesna dejavnost (A-) - Slovenija je dosegla najvišjo oceno izmed vseh držav, najslabše pa je v Belgiji, Čilu, na Kitajskem, Estoniji, katarju, Škotski in Združenih Arabskih Emiratih z oceno F
  • Telesno dejavni prihod in odhod iz šole (C)  - Nizozemska in Zimbabve sta dosegli oceno A oziroma A-, najslabše pa je v Združenih Arabskih Emiratih in ZDA z oceno F
  • Dejavna igra (D) - Gana, Kenija in Nizozemska so dosegle oceno B, najslabše pa je na Tajskem z oceno F
  • Organizirana telesna dejavnost (B- Danska je dosegla najvišjo oceno A, najslabše pa je v Mozambiku in na Kitajskem z oceno F
  • Vlada (B+)  - Danska je dosegla najvišjo oceno A-, najslabše je v Mozambiku z oceno F
  • Šola (A)  - Slovenija je prejela najvišjo oceno A, najslabše je v Mehiki z oceno D-
  • Družina in prijatelji (INC) - Nizozemska, Zimbabve in Tajska so dosegle oceno B, v Sloveniji nimamo dovolj dobrih podatkov, da bi lahko podali oceno tega kazalnika, najslabše pa je na Škotskem z oceno D-
  • Skupnost in okolje (INC) - Nizozemska je prejela najvišjo oceno A, v Sloveniji nimamo dovolj dobrih podatkov, da bi lahko podali oceno tega kazalnika, Gana, Mozambik in Zimbabve pa so prejeli najslabšo oceno F