Še posebej pomembno je, da so v otroštvu in mladostništvu koordinacijsko zahtevnejše vadbe deležni otroci s posebnimi potrebami. Za njih veljajo vsi splošni napotki za razvoj koordinacije gibanja, posebej pa moramo biti pozorni na nekatere posebnosti, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju.

Ob vikendih in med počitnicami, ko otroci niso deležni organizirane športne vadbe, je pomembno, da gibalne sposobnosti razvijajo doma ob vzpodbudi staršev in drugih članov družine, pa tudi s samostojno gibalno dejavnost, najbolje v družbi vrstnikov. Vadba naj poteka predvsem na prostem.

Otroci z gibanjem usvojijo temeljne gibalne vzorce, nato pa se z različnimi gibalnimi izkušnjami učijo novih, zapletenejših spretnosti. Če deklice in dečki nimajo enakih priložnosti za gibanje, se lahko pri hitrosti in kakovosti usvajanja gibalnih vzorcev pojavijo razlike med spoloma.

Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je za revijo Ciciban pripravila zanimive gibalne izzive za razvoj koordinacije gibanja. Koordinacija ali usklajeno gibanje je namreč ena temeljnih gibalnih sposobnosti, ki jo najbolj učinkovito razvijamo v zgodnjem otroštvu. Mnogi jo poimenujejo kar gibalna inteligentnost.

Otroci med telesno dejavnostjo usvajajo različne gibalne vzorce, v zgodnjem otroštvu z igro, v poznem otroštvu pa jih nadgradijo s sistematično vadbo zahtevnejših gibanj. Izpostavljenost različnim gibalnim izzivom bo spodbudila razvoj koordinacije, sposobnosti usklajenega in lahkotnega gibanja v različnih pogojih. Ker je zgodnje otroštvo najpomembnejše za razvoj koordinacije gibanja, potrebujejo čim več priložnosti za pridobivanje različnih gibalnih izkušenj.

Kolikokrat ste si že zapisali novoletne zaobljube in se potem trudili, da čim prej pozabite nanje? Vam je zmanjkalo volje, motivacije in ste zato ob prvi priložnosti obupano zabrisali puško v koruzo? Ne storite te napake tudi letos. Z dobrim načrtovanjem, vztrajnostjo in malce sreče lahko namreč dosežete vse. Kar pa je volja pri tem najbolj pomembna, vam razkrijemo nekaj preprostih pravil, kako jo boste obdržali skozi vse leto.

Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je za revijo Ciciban pripravila »eksplozivne« gibalne izzive. Moč je namreč ena temeljnih gibalnih sposobnosti, ki jo lahko razdelimo po več kriterijih. Prav v eksplozivni moči zaznavamo upad rezultatov naših otrok v zadnjih tridesetih letih, zato jim dajmo čim več priložnosti za njen razvoj.

Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je za revijo Cicido pripravila jesenske gibalne izzive. Živimo na severni polobli, zato nas razveseljujejo štirje letni časi. Vsak ima svoje posebnosti, ki nam omogočajo, da si postavimo različne gibalne izzive, prilagojene njihovim značilnostim.

Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je za Ciciban, eno najuglednejših revij za najmlajše, pripravila prispevek o ravnotežju in ponudila tri ravnotežne izzive. Otrok naj razvija ravnotežje s posebnimi izzivi ali športi, saj bo tako bolj stabilen in učinkovit pri številnih vsakodnevnih opravilih. Zaradi izboljševanja nadzora nad ravnotežnim položajem se namreč zmanjša količina odvečnih gibov, kar mu omogoča, da se tako lahko nauči zapletenejših spretnosti.

Ravnotežje je ena od zelo zapletenih funkcij našega organizma. Opredeljeno je kot zmožnost vzdrževanja centralnega težišča telesa nad podporno površino, tako da samodejno vzdržujemo telesno držo v različnih pogojih in pri različnih dejavnostih. Ravnotežne vaje sistematično vključimo v vadbo v vseh starostnih obdobjih, posebej še v starosti, ko je upad ravnotežja povezan z večjim tveganjem za padce.