X
19apr.

Najstnik naj ne uživa prehranskih dopolnil, raje mu uravnotežite prehrano

Samo z uravnoteženo in raznoliko prehrano lahko otroku in mladostniku zagotovimo vse potrebne hranilne snovi za ustrezno rast in razvoj. To velja tudi za tiste, ki trenirajo šport. Ni dokazov, da bi uživanje prehranskih dopolnil lahko izboljšalo telesno zmogljivost pri tistih posameznikih, ki imajo uravnoteženo prehrano!

Katja Zdešar Kotnik, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Prof. dr. Gregor Jurak, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, Prof. dr. Petra Golja, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

 

Zdrava uravnotežena prehrana skupaj s primerno količino redne telesne dejavnosti sta v obdobju otroštva in mladostništva zelo pomembni, saj omogočata optimalno rast, vplivata na pravilen razvoj kosti, sklepov in mišic1,2, krepita imunski sistem, izboljšujeta spanec, pozitivno vplivata na miselne sposobnosti3 in preprečujeta zgodnji začetek večine kroničnih nenalezljivih bolezni v odrasli dobi, kot so bolezni srca in ožilja4, sladkorna bolezen in  osteoporoza5.

Z raznovrstno uravnoteženo prehrano lahko otroci in mladostniki, tudi tisti, ki trenirajo šport, dobijo zadostno količino energije ter vseh nujno potrebnih snovi za optimalno rast in razvoj telesa6. Pomembno je, da zagotovimo zadosten vnos vseh vitaminov in mineralov, ki jih telo potrebuje, saj ima vsak izmed njih v telesu posebno vlogo, zato se enega ne da nadomestiti z drugim. Ob upoštevanju osnovnih načel zdravega prehranjevanja ni skrbi, da bi pri zdravem otroku ali mladostniku nastopilo pomanjkanje kateregakoli izmed njih. 

Glede na obstoječe podatke se naši mladostniki žal pogosto prehranjujejo nezdravo, tako z vidika režima prehranjevanja (zaradi izpuščanja obrokov, najpogosteje zajtrka) kot tudi z vidika izbire in kombiniranja živil7. Zaužijejo predvsem premalo zelenjave, sadja, žitaric in rib, prepogosto pa posegajo po sladkih in slanih prigrizkih ter popijejo preveč sladkih pijač7. S takim načinom prehranjevanja se lahko kaj hitro zgodi, da telo ne dobi zadostnih količin nekaterih vitaminov in mineralov, še posebej v obdobju hitre rasti in razvoja, ko so potrebe po hranilih povečane, in še posebej pri tistih posameznikih, ki so tudi bolj gibalno dejavni.

Po bližnjici se zdi bolj enostavno, a ni

Na prodaj je ogromno različnih izdelkov, ki vsebujejo vitamine in/ali minerale v koncentrirani obliki, spakirane v majhne, zdravilom podobne enote, kot so tablete, kapsule, sirupi, praški ipd.. Po zagotovilih proizvajalcev naj bi nam tovrstni izdelki omogočali, da telesu hitro zagotovimo zadostno količino določenih vitaminov in mineralov, s čimer naj bi lažje dosegli njihov priporočen dnevni vnos ter posledično precej enostavno preprečili nastanek primanjkljaja zaradi nezdravega prehranjevanja. Takim izdelkom rečemo PREHRANSKA DOPOLNILA. Drži, da nekatere študije kažejo, da uživanje vitaminsko-mineralnih prehranskih dopolnil lahko zmanjša tveganje za nekatere bolezni, ki so povezane z nezadostnim vnosom vitaminov in mineralov zaradi nezdravega prehranjevanja8. Dokazano je tudi, da vitaminska in mineralna prehranska dopolnila izboljšajo zmogljivost športnikov, ki s hrano zaužijejo premalo vitaminov in mineralov9. Zakaj bi se potem sploh trudili z uživanjem svežega sadja in zelenjave, nad katero se nekateri otroci in mladostniki zmrdujejo? Žal stvari še zdaleč niso tako preproste!

hrana

 

Za razliko od prehranskih dopolnil, ki vsebujejo le določene vitamine in/ali minerale, zdrava uravnotežena prehrana poleg vseh nujno potrebnih vitaminov in mineralov vsebuje tudi beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate v pravilnem razmerju, pa tudi ustrezne količine prehranske vlaknine in sekundarnih rastlinskih snovi, kot so karotenoidi, polifenoli, fitosteroli in drugi. Obstoječe raziskave potrjujejo večji zaščitni učinek vitaminov in mineralov, zaužitih z živili, kot s prehranskimi dopolnili in/ali obogatenimi živili10. Poleg tega večina raziskav ne podpira trditve o pozitivnih učinkih prehranskih dopolnil11, 12. Zato uporaba prehranskih dopolnil ne bi smela biti podpora nezdravemu prehranjevanju in sploh nezdravemu življenjskemu slogu8,13. Tisti, ki iščejo hitre poti do boljše telesne zmogljivosti s "čudežnimi" pripravki, počno to brez potrebe, saj ni nikakršnih dokazov, da bi uživanje prehranskih dopolnil lahko izboljšalo telesno zmogljivost pri tistih, ki imajo uravnoteženo prehrano 9.

Jemanje prehranskih dopolnil je lahko povezano tudi z neželenimi učinki, ki se jih mnogi uporabniki običajno ne zavedajo. Zaradi manj strogega nadzora proizvodnje in trženja prehranskih dopolnil v primerjavi z zdravili, je kakovost teh izdelkov pogosto nižja.

 

Številna prehranska dopolnila ne dosegajo standardov varnosti, čistosti in kakovosti sestavin14, obstaja pa tudi nevarnost kontaminacije prehranskih dopolnil (tudi vitaminskih in mineralnih) s prepovedanimi snovmi15. Ne le to, številne raziskave so pokazale, da so bila nekatera prehranska dopolnila že večkrat povezana z neželenimi učinki, kot so srčno-žilne, metabolne, nevrološke in hematološke težave14,16. Ker prehranska dopolnila vsebujejo vitamine in/ali minerale v koncentrirani obliki, obstaja tudi nevarnost, da z nepremišljeno uporabo prehranskih dopolnil (t.j. prekomernih odmerkov enega ali celo uporabo več različnih prehranskih dopolnil hkrati) posameznik preseže še dopustno zgornjo mejo za enega ali več vitaminov in/ali mineralov. To v primeru kroničnega preseganja lahko vodi do neželenih stranskih učinkov, kot so alergijske reakcije, slabost, omotica, glavobol, driska in drugi "blažji" neželeni učinki, v hudih primerih pa je nepremišljena uporaba lahko vzrok tudi za poškodbe ali celo odpoved jeter15, 17.

Z uporabo prehranskih dopolnil ne moremo nadomestiti dolgoročnih preventivnih učinkov uživanja raznolike in uravnotežene prehrane, prav tako prehranska dopolnila ne morejo nadomestiti redne telesne dejavnosti.

 

Proizvajalci prehranskih dopolnil obljubljajo vidne rezultate v kratkem času in apelirajo na ciljne skupine, med katerimi so pogosti prav mladostniki in (mladi) športniki. Ker mladi uporabniki prehranskih dopolnil pogosto poiščejo informacije o izdelkih pri vrstnikih, starših in trenerjih18, le-te niso nujno pravilne. Na to kaže dejstvo, da večina mladih verjame, da je uživanje prehranskih dopolnil koristno za zdravje in da bodo s pomočjo prehranskih dopolnil dosegali boljše športne rezultate, niso pa poučeni o morebitnih škodljivih učinkih prehranskih dopolnil in/ali povezavah med različnimi snovmi v prehranskih dopolnilih19,20. Zato seveda ni presenetljivo, da več kot tri četrtine slovenskih mladostnikov posega po prehranskih dopolnilih vsaj občasno, ne glede na to ali trenirajo šport (76%) ali ne (66%)18. Pri tem je predvsem pogosta uporaba vitaminov, mineralov ter njihovih kombinacij (45%), manj pa beljakovinskih (28%) in maščobnih dopolnil (34%). Fantje pri tem navajajo željo po izboljšanju športne uspešnosti in boljšemu razvoju/delovanju mišic, dekleta pa željo po preprečevanju bolezni.

Zajetaslika

Bližnjic torej ni, ne za boljšo odpornost, ne za boljši športni rezultat! Prava izbira sta edino kakovostna športna vadba in redna uravnotežena prehrana.

Literatura:

1 Slemenda, C. W., Reister, T. K., Hui, S. L., Miller, J. Z., Christian, J. C., & Johnston, C. C. (1994). Influences on skeletal mineralization in children and adolescents: evidence for varying effects of sexual maturation and physical activity. The Journal of pediatrics125(2), 201-207.
2 Bailey, D. A., Faulkner, R. A., & McKAY, H. A. (1996). Growth, physical activity, and bone mineral acquisition. Exercise and sport sciences reviews24(1), 233-266.
3 Pontifex, M. B., Raine, L. B., Johnson, C. R., Chaddock, L., Voss, M. W., Cohen, N. J., ... & Hillman, C. H. (2011). Cardiorespiratory fitness and the flexible modulation of cognitive control in preadolescent children. Journal of cognitive neuroscience23(6), 1332-1345.
4 McGill, H. C., McMahan, C. A., Herderick, E. E., Zieske, A. W., Malcom, G. T., Tracy, R. E., & Strong, J. P. (2002). Obesity accelerates the progression of coronary atherosclerosis in young men. Circulation105(23), 2712-2718.
5 Warburton, D. E., Nicol, C. W., & Bredin, S. S. (2006). Health benefits of physical activity: the evidence. Canadian medical association journal174(6), 801-809.
6 Kreider R.B., Wilborn C.D., Taylor L., in sod. 2010. ISSN exercise & sport nutrition review: research & recommendations. Journal International of Society Sports Nutrition, 7: 7.
7 Kobe H., Štimec M., Hlastan  Ribič C., Fidler Mis N. 2012. Food intake in Slovenian adolescents and adherence to the optimized mixed diet: a nationally representative study. Public Health Nutrition, 15, 4: 600-608.
8 Ames B.N. 2006. Low micronutrient intake may accelerate the degenerative diseases of aging through allocation of scarce micronutrients by triage. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 103,47: 17589-17594. 
9 Lukaski H.C. 2004. Vitamin and mineral status: effects on physical performance. Nutrition, 20: 632-644.
10 Thomas D.R. (2006). Vitamins in aging, health, and longevity. Clinical interventions in aging, 1, 1: 81-91.
11 Eichner A., Tygart T. 2015. Adulterated dietary supplements threaten the health and sporting career of up-and-coming young athletes. Drug Testing and Analyis,  8, 3-4: 304–306.
12 Cellini M., Attipoe S., Seales P., Gray R, Ward A., Stephens M., Deuster P.A. 2013. Dietary supplements: physician knowledge and adverse event reporting. Medicine and Science in Sports and Exercise, 45, 1: 23-28.
13 Hu, F. B., Manson, J. E., Stampfer, M. J., Colditz, G., Liu, S., Solomon, C. G., & Willett, W. C. (2001). Diet, lifestyle, and the risk of type 2 diabetes mellitus in women. New England journal of medicine345(11), 790-797.
14 Mulholland C.A., Benford D.J. 2007. What is known about the safety of multivitamin-multimineral supplements for the generally healthy population? Theoretical basis for harm. American Journal of Clinical Nutrition, 85: 318-322.
15 Geyer H., Parr M.K., Koehler K., Mareck U., Schänzer W., Thevis M. 2008. Nutritional supplements cross-contaminated and faked with doping substances. J Mass Spectrom. 43, 7:892-902.
16 Sanchis-Gomar F., Pareja-Galeano H., Cervellin G., in sod. 2015. Energy drink overconsumption in adolescents: implications for arrhythmias and other cardiovascular events. Canadian Journal of Cardiology, 31, 5: 572-575.
17 Navarro V.J., Barnhart H., Bonkovsky H.L., Davern T., Fontana R.J., Grant L., Reddy K.R., Seeff L.B., Serrano J., Sherker A.H., Stolz A., Talwalkar J., Vega M., Vuppalanch R. 2014. Liver injury from herbals and dietary supplements in the U.S. Drug-Induced Liver Injury Network. 60, 4: 1399–1408
18 Zdešar Kotnik K., Jurak G., Starc G., Golja P.  2017. Faster, stronger, healthier: adolescent-stated reasons for dietary supplementation. Journal of nutrition education behaviour, 49, 10: 817-826.
19 Molinero O., Márquez S. 2009. Use of nutritional supplements in sports: risks, knowledge, behavioural-related factors. Nutrición Hospitalaria, 24: 128-134.
20 Sekhri K., Kaur K. 2014. Public knowledge, use and attitude toward multivitamin supplementation: A cross-sectional study among general public. International Journal of Applied and Basic Medical Research, 4, 2: 77-80.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.