X
GO
02okt

Gibalna pismenost, gibalna izobraženost in gibalna kompetentnost - kaj pa je to?

Danes vse pogosteje govorimo o gibalni kompetentnosti posameznika. Pomeni, da je posameznik ustrezno gibalno učinkovit, da je usvojil osnovne gibalne in športne spretnosti, ki mu omogočajo sodelovanje v različnih športnih dejavnostih, razume pomen gibanja in športa ter njunih vplivov na njegovo telo in zdravje ter je redno športno dejaven. Prav to pa je tudi temeljno poslanstvo predmeta šport/športna vzgoja v šolskem sistemu.

prof. dr. Marjeta Kovač, prof. dr. Gregor Jurak
Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja

 

V vzgojno-izobraževalnem sistemu se starši vse pogosteje srečujemo s pojmom pismenost – otrok naj bi bil pismen, šola naj bi ga opismenila, a ne le v smislu tega, da zna pisati, kar je nekako ena od pomembnih nalog šole v začetnih letih šolanja. Danes naj bi bil otrok tudi matematično, naravoslovno, računalniško pismen. Obsežne mednarodne študije, v katere je vključena tudi Slovenija, preverjajo pismenosti otrok. Tako TIMSS (največja in najvplivnejša svetovna raziskava znanja učencev na področju matematike in naravoslovja), PISA (mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti) in PIRLS (preverja bralno pismenost) preverjajo različne vrste pismenosti z namenom preverjanja kakovosti šolskih sistemov.

Tudi na področju gibanja in športa že več kot štirideset let govorimo o gibalni pismenosti človeka. Tako smo v šestdesetih letih 20. stoletja začeli s sistematičnim plavalnim opismenjevanjem1, v osemdesetih letih smo se osredotočili na gibalno izobraženost. O gibalno izobraženosti je pisal že dr. Kristan2, avtor Športne značke, predhodnice današnjih programov Zlati sonček in Krpan.  Ob koncu 20. stoletja je izraz gibalna pismenost (ki je pomenila predvsem učinkovito izvedbo neke dejavnosti, npr. biti plavalno pismen je pomenilo biti plavalec) in gibalno izobraženost (otrok, ki je obvladal temeljne gibalne veščine, kot so hoja, tek, kolesarjenje, smučanje, temeljne akrobatske prvine, prvine na gimnastičnih orodjih, različna manipuliranja z žogo …, je bil gibalno izobražen) zamenjal izraz gibalna kompetentnost3. Izraz ima širši pomen od gibalne pismenosti in izobraženosti, kajti pove, da je posameznik ustrezno gibalno učinkovit (ima tako razvite svoje gibalne sposobnosti, da učinkovito obvlada svoje telo v različnih položajih in gibanjih), da je usvojil osnovne gibalne in športne spretnosti, ki mu omogočajo sodelovanje v različnih športnih dejavnostih (kar pomeni, da je gibalno pismen oziroma izobražen), razume pomen gibanja in športa ter njunih vplivov na njegovo telo in zdravje ter je redno športno dejaven.

Zaradi izjemnega pomena gibanja in športne dejavnosti za zdrav razvoj odraščajočih otrok in mladine4, ima predmet Šport (športna vzgoja) ter druge gibalne ali športne dejavnosti zunaj šolskega sistema odločilno vlogo v oblikovanju posameznika.

S primerno športno vadbo navajamo mlade na zavestni nadzor pri izvedbi položajev in gibanja telesa ter tako oblikujemo pravilno telesno držo; razvijamo skladnost gibanja, vzdržljivost, moč, hitrost in gibljivost; učinkovito uravnavamo telesno težo in količino podkožnega maščevja, pripomoremo h gradnji kostne mase in pozitivno učinkujemo na številne druge mladostnikove funkcionalne sisteme. 

Kakovostna športna vadba nima pozitivnih učinkov le na zdravje. Z redno vadbo mladi privzemajo prvine zdravega življenjskega sloga, s sodelovanjem v skupini pa pridobivajo tudi ustrezne socialne spretnosti in samozavest. Izjemni so tudi vplivi športne vadbe na emocionalni razvoj, saj sodelovanje v igri, premagovanje samega sebe, zmaga ali poraz na tekmovanju ipd. povzročajo različna, precej močna emocionalna doživetja in odzive posameznika.5

V času, ko se sprašujemo, kam so »izginile« vrednote oziroma ali jih je sploh še mogoče posredovati mladim, postaja vse pomembnejše poslanstvo strokovno vodene športne vadbe tudi oblikovanje temeljnih vrednot, kot so strpnost, solidarnost, sodelovanje, odgovornost, delavnost, samoobvladovanje, disciplina, samozavest, spoštovanje pravil, poštenost, kritičnost, predvidevanje posledic lastnih dejanj, odnos do narave.

 

Športna vadba namreč zahteva dejaven pristop k okolju, ki se kaže v podjetnosti, dinamičnosti in pripravljenosti za spoprijemanje z ovirami in obremenitvami vseh vrst. To pa je pogoj za konstruktivno uveljavitev, temelj samorealizacije in nujna spodbuda za vstop v svet odraslosti6.

Čeprav lahko šport povečuje tudi raven posameznih oblik agresivnosti, to ni vedno nujno slabo, nasprotno, ob primernem vodenju športne vadbe ima lahko tudi pozitivne učinke. Rezultat vzgoje, ki premočno in preveč vsestransko omejuje in hromi zdravo agresivnost, so lahko osebnostne poteze, kot so pasivnost, neodločnost, umik, pristajanje na lastno nemoč, izogibanje preizkušnjam in s tem tudi življenjskim izzivom, depresivnost, samozaničevanje, nevoščljivost, prepirljivost, komolčarstvo. Primerno organizirana športna vadba lahko zmanjša negativen vpliv takih zaviralnih vzgojnih sporočil, ker sodelovanje s skupino in prilagajanje skupini že samo po sebi predstavlja dejavno uveljavitev v prostoru. Otroci in mladostniki lahko dobijo takšne spodbudne izkušnje s konstruktivno agresivnostjo in zdravo samouveljavitvijo prek šolskih športnih tekmovanj, ki so pomembna nadgradnja športne vzgoje. S pravilno vodenim procesom lahko otrok oziroma mladostnik razvija svojo samozavest, saj dobiva občutek, da je odvisen predvsem od lastnega prizadevanja, hkrati pa zna ovrednotiti svoje sposobnosti in omejitve. Spoštovanje pravil poštene igre, razumevanje in spoštovanje različnosti udeležencev tekmovanja, sposobnost prenašanja porazov in kritičnost ob zmagah pa vplivajo tudi na moralni razvoj otroka in mladostnika.

Vsak otrok je v času svojega izobraževanja vključen v športno vzgojo. Njeno temeljno poslanstvo ni le to, da zna otrok voditi žogo ali da ga učitelj »muči s tekom« ali usmerjenost v to, da bo tekmoval za šolsko reprezentanco. Športna vzgoja je mnogo več. Je zagotavljanje ustrezne gibalne kompetentnosti vsem glede na njihove prirojene telesne značilnosti in gibalne potenciale.

 

Zato učitelji ne poučujejo le športnih spretnosti, kar je še vedno prevladujoč stereotip v očeh številnih staršev. Učence poskušajo na čim bolj zanimiv in prijeten način navajati na zdravo življenje. Zato jim zaupajmo, kajti med študijem so pridobili številna znanja, kako posredovati različne športne spretnosti ne le v izrazito tehničnem smislu (kar sicer dobro obvlada tudi samo strokovno usposobljen kader), ampak v okviru pedagoških kontekstov, kjer športne veščine niso le cilj sam po sebi, ampak so sredstvo za dosego palete različnih ciljev, usmerjenih v oblikovanje zdrave osebnosti otroka in mladostnika7.

Viri:
1 Ulaga D. 1965. Telesna kultura v mladosti, zrelosti in starosti. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
2 Kristan S. 1978. Tekmovanje za športno značko: II. skupina: 1. do 4. razred osnovne šole. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo.
3 Hardman K. 2008. Physical education in Schools and PETE programmes in the European context: Quality issues. In: Starc G et al., editors. 4th Int. Symp. Youth Sport 2008 – Hear. Eur. Ljubljana: Faculty of Sport. p 9–26.
4 Armstrong N. 2007. Obesity in Europe Young people ‘ s physical activity and sedentary lifestyles Order online : www.peterlang.com. In: Brettschneider D, Naul R, editors. Phys. Fit. Phys. Act. patterns Eur. youth. Frankfurt am Main: Peter Lang. p 27–56.
5 Froberg K, Andersen LB. 2010. The importance of physical activity for childhood health. In: Kovač M et al., editors. Proc. 5 th Int. Congr. Youth Sport 2010. Ljubljana: Faculty of Sport. p 41–46.
6 Eccles JS, Barber BL. 1999. Student council, volunteering, basketball, or marching band: What kind of extracurricular involvement matters? J Adolesc Res 14:10–43.
7 Jurak G, Kovač M. 2009. Ali kurikularne spremembe dohajajo spremembe v življenjskih slogih otrok? Sodob Pedagog 60:318–333.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač